Švicarski prehrambeni koncern Nestle je prek svojih hčerinskih družb, ki jih ima v članicah EU, med največjimi prejemniki denarja za kmetijstvo iz evropskega proračuna. Leta 2005 so mu iz Bruslja nakazali vsaj 48 milijonov evrov, ugotavljajo v organizaciji Oxfam. Mastne vsote iz tega proračuna pobira tudi nemški Bayer, ki je leta 2005 dobil dobre 3 milijone evrov za predelavo sladkorja. Podjetje Cerestar, ki je del koncerna Cargill, tretjega največjega prehrambenega podjetja na svetu, je za izvoz žita dobilo dva milijona evrov. “Davkoplačevalski denar iz bruseljske blagajne dobivajo konkurenčni koncerni, ki z izvozom po dumpinških cenah spravljajo v revščino na milijone majhnih kmetov po vsem svetu,” je za nemški Der Spiegel izjavila Marita Wiggerthale iz Oxfama.
Namesto, da bi podpirali šibke, evrobirokrati mastno podpirajo bogate.

Je pri nas kaj drugače? Ne, ker za delitev kmetijskega denarja veljajo evropska pravila, pa tudi domači birokrati krave in njive poznajo večinoma s televizije in skozi avtomobilsko šipo. Majhni kmetje vse težje prihajajo do subvencij, ker tako rekoč vse, kar je na voljo, dobijo veliki. In kaj ti počnejo s tem denarjem? Nikoli na njive slovenski kmet ni zvozil toliko umetnih gnojil kot zdaj, nikoli ni uporabil toliko škropiv, kot zdaj, ugotavljajo po vaseh. Z davkoplačevalskim denarjem si novi slovenski veleposestnik kupuje traktorje in stroje, za katere veliko krat že sam priznava, da jih dejansko ne potrebuje, a jih mora kupiti, da birokratom upraviči subvencije.

Veliki kmetje (v evropskem merilu so seveda majhni) kljub temu niso zadovoljni. Vse bolj pritožujejo, ker morajo vse dosledno delati tako, kot jim predpišejo tako imenovani kmetijski strokovnjaki. Prepogosto se dogaja, da jim iz pisarn letos predpišejo nekaj, prihodnje leto pa spet nekaj čisto drugega ali celo tisto, za kar so lani govorili, da je popolnoma narobe. Na njivah je zato menda vse bolj porušeno naravno ravnotežje, živali vse pogosteje zbolevajo oziroma jih brez raznih dodatkov in zdravil ni več mogoče rediti. Pridelava postaja vse bolj umetna.

Ko recimo v Avstriji in drugih evropskih državah biološki pridelavi raste cena, tako imenovani kmetijski izvedenci v Sloveniji pomagajo pospešeno zastrupljati tudi tiste njive, ki so do zdaj videle še kakšno prikolico gnoja in kakšno motiko. Veliki kmetje namreč vsako njivo, ki jo manjši kemtje opustijo, takoj vzamejo v najem, saj za to dobijo dodatne subvencije.

In ljudje vse pogosteje zbolevajo za rakom, vse več je bolezni srca in ožilja, alergij, debelost postaja vse večji problem. Razni dodatki za pospešeno rast živali, zdravila, umetna gnojila in pesticidi na koncu pač pridejo na krožnike in v človeške želodce.

Objavljeno pod slovenija | | |