podrobneje

Švicarski prehrambeni koncern Nestle je prek svojih hčerinskih družb, ki jih ima v članicah EU, med največjimi prejemniki denarja za kmetijstvo iz evropskega proračuna. Leta 2005 so mu iz Bruslja nakazali vsaj 48 milijonov evrov, ugotavljajo v organizaciji Oxfam. Mastne vsote iz tega proračuna pobira tudi nemški Bayer, ki je leta 2005 dobil dobre 3 milijone evrov za predelavo sladkorja. Podjetje Cerestar, ki je del koncerna Cargill, tretjega največjega prehrambenega podjetja na svetu, je za izvoz žita dobilo dva milijona evrov. “Davkoplačevalski denar iz bruseljske blagajne dobivajo konkurenčni koncerni, ki z izvozom po dumpinških cenah spravljajo v revščino na milijone majhnih kmetov po vsem svetu,” je za nemški Der Spiegel izjavila Marita Wiggerthale iz Oxfama.
Namesto, da bi podpirali šibke, evrobirokrati mastno podpirajo bogate.

Je pri nas kaj drugače? Ne, ker za delitev kmetijskega denarja veljajo evropska pravila, pa tudi domači birokrati krave in njive poznajo večinoma s televizije in skozi avtomobilsko šipo. Majhni kmetje vse težje prihajajo do subvencij, ker tako rekoč vse, kar je na voljo, dobijo veliki. In kaj ti počnejo s tem denarjem? Nikoli na njive slovenski kmet ni zvozil toliko umetnih gnojil kot zdaj, nikoli ni uporabil toliko škropiv, kot zdaj, ugotavljajo po vaseh. Z davkoplačevalskim denarjem si novi slovenski veleposestnik kupuje traktorje in stroje, za katere veliko krat že sam priznava, da jih dejansko ne potrebuje, a jih mora kupiti, da birokratom upraviči subvencije.

Veliki kmetje (v evropskem merilu so seveda majhni) kljub temu niso zadovoljni. Vse bolj pritožujejo, ker morajo vse dosledno delati tako, kot jim predpišejo tako imenovani kmetijski strokovnjaki. Prepogosto se dogaja, da jim iz pisarn letos predpišejo nekaj, prihodnje leto pa spet nekaj čisto drugega ali celo tisto, za kar so lani govorili, da je popolnoma narobe. Na njivah je zato menda vse bolj porušeno naravno ravnotežje, živali vse pogosteje zbolevajo oziroma jih brez raznih dodatkov in zdravil ni več mogoče rediti. Pridelava postaja vse bolj umetna.

Ko recimo v Avstriji in drugih evropskih državah biološki pridelavi raste cena, tako imenovani kmetijski izvedenci v Sloveniji pomagajo pospešeno zastrupljati tudi tiste njive, ki so do zdaj videle še kakšno prikolico gnoja in kakšno motiko. Veliki kmetje namreč vsako njivo, ki jo manjši kemtje opustijo, takoj vzamejo v najem, saj za to dobijo dodatne subvencije.

In ljudje vse pogosteje zbolevajo za rakom, vse več je bolezni srca in ožilja, alergij, debelost postaja vse večji problem. Razni dodatki za pospešeno rast živali, zdravila, umetna gnojila in pesticidi na koncu pač pridejo na krožnike in v človeške želodce.

Objavljeno pod slovenija | | Print This Post |


ni odzivov na “Birokratska delitev kmetijskih subvencij”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Seme, ki so ga posejali, zaradi suše niti vzklilo ni

Vipavski kmetje ugotavljajo, da seme, ki so ga posejali marca, tudi vzklilo ni. Pomurski kmetje ne pomnijo, da bi bila aprila zemlja kdaj tako izsušena, kot je zdaj. Vsaj dva dni nepretrgoma bi moralo deževati, da bi se zemlja napila. Premalo bo krme, žit ne bo, opozarjajo kmetje. V Italiji je gladina reke Pad šest [...]

| Print This Post | 5 odzivov »

Mercatorjevih 30.000 družin na šestih celostranskih oglasih

Šest celostranskih oglasov v treh* slovenskih dnevnikih (kolikor sem jih videl) ni moglo stati manj kot 100.000 evrov. Med brati oziroma, ko gre za Delo in Večer, hčerinskimi družbami iste laške matere. Pa izdatek pravzaprav ni bistven, pomembnejši je ‘vložek’. Mercator lošči ugled in predvsem izpostavlja svoj ‘širši družbeni pomen’: od njive preko tovarne in [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Boris Popovič načrtuje rekorden proračun koprske občine

Župan mestne občine Koper Boris Popovič bo v četrtek mestnemu svetu v sprejem predlagal proračun, ki je malodane za tretjino višji od letošnjega. Če bodo odhodki za leto 2007 znašali približno 69 milijonov, načrt za leto 2008 predvideva porabo dobrih 90 milijonov evrov. Največji bodo investicijski odhodki in sicer 51,6 milijonov evrov, kar je za [...]

| Print This Post | 2 odziva »



Goljufi

Minister za javno upravo javnim uslužbencem grozi z detektivi, češ da »goljufajo pri bolniških dopustih in prevozu na delo«. Minister za zdravje samozaposlenim grozi z za dobro tretjino višjimi prispevki za zdravstveno zavarovanje, ker »se nekateri izogibajo plačilu po dejanskem dohodku«. Kot da bi večina javnih uslužbencev in samozaposlenih samo čakala, kdaj in kako [...]

| Print This Post | 4 odzivi »

Pregrešno drag predor Šentvid

Avtocestni predor pod Šentviškim hribom bo menda stal okrog 104 milijone evrov, to pomeni, da bo državna avtocestna družba Dars podjetjema SCT in Primorje plačala dvakrat več od cene, s katero sta zmagali na razpisu, poroča Dnevnik. Razlog za podražitev so spet dodatna nepredvidljiva dela. Predor Šentvid ni prvi predor na slovenskih avtocestah, avtoceste v Sloveniji [...]

| Print This Post | 4 odzivi »

 arhiv

 koledar

januar 2007
pon tor sre čet pet sob ned
    februar »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031  

 razgledi.net