Slavoj Žižek, kulski filozof in miselni avtomat v Lufthansinih nogavicah
manca g. renko, torek, 27. julij 2010 
Kaj imata skupnega avgustovska ženska lajfstajl revija Marie Claire (italijanska izdaja) in julijski Spiegel? Kdo je dovolj intelektualno relevanten, da mu je Spiegel namenil skoraj štiri strani in hkrati dovolj trendovski, da ga morajo poznati tudi bralke (in morebitni bralci) Marie Claire, v kateri smo pred tem od Slovencev opazili le Janeza Drnovška z znamenitim venčkom na glavi? Ako vam počitnice in dopusti niso povsem polenili možganov, potem odgovor že glasno odmeva v vaših mislih. Slavoj Žižek, kakopak. Največji slovenski zvezdnik je v Marie Claire predstavljen kot kung [...]
Viktorji: Ko je vrhunec večera vlečka na straniščnih tleh
manca g. renko, ponedeljek, 22. marec 2010 
Viktorji so, tako kot Ema in še kakšna prireditev takšnega kova, ustvarjeni za družabno posedanje pred televizijskimi sprejemniki. Človek lahko po mili volji opravlja, se zgraža, posmehuje in se morda nekajkrat celo iskreno nasmeji. Naziva družabni dogodek si ne zaslužijo le zato, ker se na prireditvi druži, ampak se ljudje zaradi njih družijo tudi doma. Spremljati podelitev viktorjev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma zna biti nekoliko manj zabavno. Onemogočeno je zabavljanje in ne da se preklopiti na drug program. Človek je prisiljen sedeti v dvorani in se čuditi, čemu [...]
Konec sveta v Španiji ali Osem spoznanj z zasneženega letališča
manca g. renko, četrtek, 11. marec 2010 
Da nas je danes, ko smo že dobro zakorakakali v marec, v očetnjavi zasnežilo, tudi največjih ljubiteljev zimske pravljice ni pretirano razveselilo. A da človeka zasneži na letališču v katalonski Gironi, je še bolj zoprno naključje, ki pa nudi življenjsko lekcijo o človeški psihi, izjemnih razmerah, španskem duhu in partnerskih odnosih. Da o tem, kako se brez veljavne letalske vozovnice vkrcati na letalo, niti ne govorim. Vikendu v Barceloni je sledila ponedeljkova pot na letališče v Gironi in vrnitev v domovino. Že sama pot na letališče je stresna: človek se neprenehoma [...]
Kalamari z Žlindro – S slovenskega podeželja ponosno v Evropo
manca g. renko, torek, 23. februar 2010 
Ravno ko so na nacionalni televiziji nehali risati pajkove mreže, ki jih je na plan vrgla mogočna afera bulmastifi in so si obrisali solze ob razveseljivi novici, da se narodni mučenici Petri Majdič rebra uspešno celijo, je napočil čas za dogodek vseh dogodkov: izbor pesmi za Evrovizijo, Ema 2010. V nedeljo zvečer smo si lahko na nacionalni televiziji ogledali glasbeni in televizijski presežek brez primere, ki ni pokazal le cvetobera slovenskih glasbenikov in televizijskih ter radijskih voditeljev, temveč je omogočil vpogled v najčistejši in najbolj neoporečni glas slovenskega [...]
Varuh v rži, knjiga moje generacije – Ob smrti J. D. Salingerja
manca g. renko, nedelja, 31. januar 2010 
Četudi pisci, že odkar obstaja knjiga, tarnajo, da jih nihče ne bere in odkar pomnim, knjigi grozi izumrtje, se vedno najdejo knjige, ki jih več generacij posvoji in si jih postavi za zgled, za definicijo svojega življenja. Sicer je vprašanje o tem, ali najprej nastane knjiga in potem generacije, ki jih vodi, ali najprej obstajajo generacije, ki jih knjiga samo definira in jim omogoči, da v njej najdejo svoj odsev, podobno tistemu o kokoši in jajcu. Bi Goethejev Werther lahko postal zgled, če bi bil čisti tujek, malone znanstvena fantastika, ali je v ravno pravšnji meri odseval [...]
Najprej žrtje, potem morala: Čas je za Brechta!
manca g. renko, ponedeljek, 21. december 2009 
Saj poznate citate velikega moža, ki so danes malone pregovori: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke, Kaj je rop banke v primerjavi z ustanovitvijo banke in Komunizem ni radikalen, radikalen je kapitalizem. Do onemoglosti bi lahko citirala in sleherni stavek ste že slišali, čeprav njihovega avtorja morda nikoli niste prebirali. In po njegovem mnenju je to znamenje najboljšega sloga: Biti mora (slog namreč) takšen, da ga je mogoče citirati. Citat je neoseben. Kateri so najboljši sinovi? Tisti, ob katerih pozabimo na očeta! Bertolt Brecht (1898 - 1956) je postal s svojimi idejami last [...]
Pomladno prebujenje v MGL: “Očiščeno umetniške navlake”
manca g. renko, sobota, 5. december 2009 
Z vso instantno kulturo, ki smo jo uvozili iz Amerike, smo dobili tudi muzikale, ki so ljudi ponovno začeli privabljati v teatre: od Kabareta in Suger: Nekateri so za vroče Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) do Nerona v Drami. Seveda je hvalevredno, da so gledališke dvorane spet polne in ljudje, tudi mladi, radi zahajajo v gledališče. A vendarle je boleče, ko povprečni ameriški muzikal na odru ljubljanskega MGL nadomesti genialno srednjeevropsko dramo, kot se je to zgodilo z Wedekindovim Pomladnim prebujenjem (Frühlings Erwachen), ki so jo premierno uprizorili v četrtek, [...]
Marta Verginella: Meja drugih
manca g. renko, petek, 4. december 2009 
Marta Verginella, edina (ženska) profesorica na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je v sredo v prostorih nove knjigarne Modrijan predstavila svojo zadnjo knjigo z naslovom Meja drugih (primorsko vprašanje in slovenski spomi), ki jo je iz italijanščine prevedla Tea Štoka. Ko je knjiga je pred slabim letom z naslovom Il confine degli altri izšla pri rimski založbi Donzelli, se je v enem mesecu povzpela na lestvico najbolj prodajanih knjig esejistike v Italiji. Drobna knjiga strne zgodovino dvajsetega stoletja Slovencev v Julijski krajini, pri čemer avtorica za [...]
Knjižni sejem: Zakaj bi brali, če lahko kuhamo
manca g. renko, nedelja, 29. november 2009 
Če se nimate navade potikati po knjigarnah, vas pa vendarle zanima stanje slovenskega založništva ali pa duha nasploh, knjižnega sejma nikakor ne smete izpustiti. Človek si lahko na enem mestu ogleda vse, kar ponujajo slovenske založbe. Tik ob vhodu (v ljubljanski Cankarjev dom) so samozaložniki in obskurne založbe, kjer avtorji sami prodajajo svoje knjige in se mi vedno tako močno zasmilijo, da bi najraje kar kupila kako njihovo delo, a me pogled na platnico žal vsakič znova odvrne. Duhovnih vaj ne potrebujem, kake nove slovenske kuharice tudi ne, panjskih končnic sem se [...]
Beograjski fantom: Zakaj nas zanima tip v belem porscheju
manca g. renko, torek, 17. november 2009 
Odkar obstaja Kolosej, mestnega kina Vič nisem videla tako polnega kot na četrtkovem krstnem predvajanju Begrajskega fantoma, filma Jovana B. Todorovića. Verjetno gre nekaj gledalcev pripisati liffovski evforiji, a večini je bila skupna jugonostalgija, strnjena v besedah režiserja: "To je Beograd, kakršnega ni več, Jugoslavija, kakršne ni več, čas, ki je bil navkljub svojim večjim ali manjšim težavam, globalnim in lokalnim, zelo romantičen." Pri tem kaže omeniti, da je fantom po ulicah Beograda divjal tisto leto, ko se je Todorović rodil, tako da režiser v film ni zajadral na [...]
Deset nespregledljivih letošnjega Liffa
manca g. renko, petek, 6. november 2009 
Saj poznate tisto, ko rečejo, da se ljudje delijo na ljubitelje mačk in ljubitelje psov. Ali pa na pivce čaja in pivce kave. V zadnjem času se je deljenje na skupine razširilo tudi na posamezne mesece in obstajajo tudi ljubitelji novembra. November si lastita dve skupini: tista, ki se veseli martinovanja, in druga, ki odšteva dneve do filmskega festivala Liffe. Seveda je odveč zapisati, da ljubitelji filmov radi srknejo tudi kapljico rujnega in obratno in sploh ne zgubljam besed o dodatnih kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo, ki bodo imele novembra verjetno več pristašev [...]
Slovenski film: alkohol, samomori in prometne nesreče
manca g. renko, ponedeljek, 2. november 2009 
Redko se zgodi, da so v istem času v različnih kinematografih na ogled štirje slovenski filmi. To je velika sreča za vse podpornike slovenske kinematografije: v enem tednu je namreč mogoče narediti prerez tipičnega slovenskega filma, ne da bi pri tem imeli občutek, da moramo videno na vsak način pohvaliti, ker gre pač za edini slovenski celovečerec v letu. Če bi bili predahi med Kozoletovo Slovenko, Lapajnejevo Osebno prtljago, Kutinovim Nikoli nisva šla v Benetke in Šterkovim 9:06 večji, bi se nam morda po krivici zdeli celo primerljivi. Saj veste, vsi imajo tisto značilno [...]
Dalaj Eegol ali en v Katedrali: Nostalgija je opij za ljudstvo
manca g. renko, ponedeljek, 12. oktober 2009 
Sobotni koncert Dalaj Eegola (Ali Ena) v ljubljanskem Kinu Šiška je bil brez težav razprodan. Množice ljudi, predvsem mladih, ki je ob osmih stala pred vhodom, ni pretirano vznemirilo niti to, da je imel nastopajoči dveurno zamudo, ker se je pred tem ustavil na Marihuana maršu v ljubljanskem Tivoliju, torej srečanju za legalizacijo marihuane. Sama sem bila zamudniku še celo hvaležna, da me je opomnil na to sijajno prireditev, ki jo z davkoplačevalskim denarjem organizira ŠOU in sem tako dobila priložnost, da se kot študentka svoji organizaciji vsaj v mislih poklonim, ker denar [...]
Sarajevo, mesto s festivalsko masko na vojnih ranah
manca g. renko, sreda, 26. avgust 2009 
Moja generacija ni nikoli začutila, kaj pomeni biti državljan Jugoslavije, se pa nemalokrat označi za jugonostalgično, saj je v naši zavesti zasidrano, da smo v državi našega rojstva imeli vrhunske športnike, dober rock in kvalitetno kinematografijo. Imamo srečo, da nas kar nekaj še vedno vsaj za silo razume jezike nekdanje skupne države in da zmoremo dojeti balkanski humor, s čimer za nami rojene generacije niso obdarjene. Pa vendar je pot v Sarajevo za dekle mojih let nenavadna izkušnja. Priznam, bilo me je strah, da ne bom začutila šarma Sarajeva, kakor ga še dandanes [...]