Marcel Štefančič Jr.: Kritika konspirološkega uma ali Zakaj ne preprečimo ničesar, čeprav vemo vse
jure aleksič, sreda, 13. januar 2010 
Kako v enem stavku dostojno predstaviti ikono? Marcel Štefančič mlajši pri večini bralcev najbrž itak ne potrebuje posebne predstavitve, a žanrska pravila so žanrska pravila, zato poskusimo takole: erudit s Cankarjevega klanca, hiperproduktivni kronist dvajsetega stoletja, daleč najbolj fizično in-your-face oseba, ki jo poznam. V odličnem mobilizacijskem članku Kaj si počel v vojni, očka? je v decembrski Mladini slovenski vrhuški ponudil sedem podrobno razdelanih razlogov, zakaj se moramo čimprej umakniti iz Afganistana. Sedma in zadnja točka se je glasila: »Ker bi morali [...]
Gregor Virant: Nisem čredna oseba
jure aleksič, četrtek, 7. januar 2010 
Težko do nemogoče bi bilo v desnem bloku najti osebnost, ki bi bila pri levih volivcih lepše zapisana kot Gregor Virant. Oriana Fallaci je nekoč ugotovila, da ji je bilo vedno, ampak res vedno, ko je o kakem politiku zapisala karkoli pozitivnega, slejkoprej žal … Ampak jaz mislim, da lahko tudi s tega stališča mirno tvegam oceno, da je bivši minister Virant na celotnem slovenskem političnem spektru morda celo človek z najboljšim javnim nastopom. Je omikan, vidno kompetenten in konstruktiven – in to tako zelo, da se pogosto zdi, da se nahaja v napačni stranki. Je pa po pol [...]
Sergej Hvala: Ljudem se danes niti googlat več ne da
jure aleksič, četrtek, 10. december 2009 
Sergej Hvala je že petnajst let prvo pero Jokerja, v svetovnem merilu vrhunskega računalniškega zabavnika in enega redkih dokazov, da Slovenija je v tretjem tisočletju. Kljub temu, da je Sergej po merilih današnje mladine star že toliko, da je tako rekoč mrtev, še vedno vsak dan po pet ur nabija najnovejše špile. In ker to počne praktično že od samega začetka gamerske revolucije, je po številu preigranih in opisanih iger čisto legitimen kandidat za Guinnessovo knjigo rekordov. Poleg vsakomesečnega premišljenega postavljanja meril na področju digitalne zabave in izjemnih [...]
Spomenka Hribar: Pahor briše meje med pozicijo in opozicijo
jure aleksič, četrtek, 3. december 2009 
Spomenke Hribar najbrž ni treba posebej predstavljati. Zoran Predin mi je ondan razlagal, kako bi si jo dal od samega spoštovanja med prvimi na majico. Nekdanja osamosvojiteljica in ena gonilnih sil nastanka slovenske parlamentarne demokracije pravi, da je danes sicer predvsem babi, mama in žena … Da pa še vedno veliko bere, kaj tudi napiše in se vsake toliko odzove vabilu na kak pogovor. Eno celo leto Pahorja. Občutki, pohvale, osmrtnice …? Ja, najbrž da smo vsi pričakovali več. Jaz prav gotovo sem. Predvsem, da bo znal razločiti med tem, kaj je sodelovanje in kaj paktiranje z [...]
D. Petrovec: Največji problem zaporov je osebje, ne zaporniki
jure aleksič, sreda, 25. november 2009 
Dragan Petrovec je glas razuma v pogosto ne najbolj razumni slovenski penološki stroki – glas strpnosti, pravičnosti in druge priložnosti. V svojih obenem angažiranih in argumentiranih člankih se vedno znova postavi po robu fenomenu, ki ga je sam poimenoval 'kaznovalne strasti' – in te po malem brbotajo v vseh nas, vsekakor tudi v avtorju tega intervjuja. Že v vrtcu se mi je recimo zdelo globoko nepravično, da nekdo, ki je zaradi pridobitništva vzel človeško življenje, dobi samo petnajst let zapora. In vsakič, ko preberem kakšno svežo neumnost (recimo o tistemu pred letom [...]
Roman Vodeb: Slovenci bodo normalni, ko se mame streznijo
jure aleksič, sreda, 18. november 2009 
Poročati moram, da je od recimo petnajstih ljudi iz mojega kroga, s katerimi sem na to temo pokramljal, en sam čutil nekaj malega pristne žalosti ob smrti Tomaža Humarja. Drugi prav nič in tudi jaz je ne čutim – prej morda celo drobec česa nasprotnega. Seveda naj vsak počne, kar mu paše, ampak na vesti o Humarju sem postal alergičen že pred časom, in sicer iz dveh razlogov: a)    ker se mi je vedno zdelo abotno, da ga moramo drago reševati na naše stroške, namesto da bi s tem denarjem, recimo, kupili klimatske naprave za naše bolnišnice b)    ker so poročila o [...]
Erazem Pintar: Slovenci v pravo idiokracijo šele prihajamo!
jure aleksič, četrtek, 5. november 2009 
Vrata njegove lične male pisarne z lepim razgledom na Prešernov spomenik na vsaki strani straži po en velikanski srednjeveški oklep z mečem, nad njima je večji LCD ekran. Erazem Pintar v sosednjem prostoru na hitro zaključuje neko pogodbo, zato se parkiram na razkošen fukiš chesterfield fotelj zraven flaše hennessyja ob bojda dragi kip nečesa, kar spominja na nacističnega vojaka s titansko erekcijo, ki je ravno vrgel roke gor v brezpogojni predaji. Ko Erazem sede nasproti mene, na mizi prižge sveče, čeprav sva v prostoru zaenkrat samo midva. Nič težko mi ni priznati, da mi [...]