jože p. damijan, sobota, 27. februar 2010 
Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu Začnimo z zelo preprostim ekonomskim dejstvom: v lanskem letu je BDP v Sloveniji upadel za 8,5%, kar je za več kot dvakrat bolj kot v povprečju 16 držav evro območja (-4,0%). Le v štirih izmed 27 držav EU je bil padec gospodarske aktivnosti večji kot v Sloveniji. Razlogi za tako visok in primerjalno večji gospodarski zlom pri nas so raznovrstni, v grobem pa so odvisni od strukture gospodarstva ter od odzivov vodstev podjetij, bank in ekonomske politike na padec povpraševanja. Glede na to, da je ta gospodarska kriza kot [...]
jože p. damijan, četrtek, 18. februar 2010 
Komentar je v originalu objavljen v Financah. V zadnjih tednih so na podlagi zadnjega poročila Banke Slovenije o finančni stabilnosti v medijih spet razplamteli prispevki o nizki kreditni aktivnosti bank na Slovenskem. Natančneje, kreditiranje nefinačnega sektorja s strani bank je bilo v prvih desetih mesecih lani negativno, hkrati pa je bila povprečna obrestna mera za odobrene kredite dvakrat višja od povprečja v evro območju. Takšno stanje na kreditnem trgu lahko mirno poimenujemo kot katastrofalno. Ob takšni aktivnosti bank na kreditnem trgu gospodarstvo niti teoretično ne [...]
jože p. damijan, petek, 5. februar 2010 
Komentar je v originalu objavljen v Financah. Vlada je ta teden lansirala idejo jamstvene sheme 2.0. Sheme, ki naj bi bila drugače kot prva različica operativna in ki naj bi ustvarila milijardo evrov kreditnega potenciala. Pustimo ob strani sporna dejstva, da je shema 2.0 namenjena primarno financiranju investicijskih projektov velikih slovenskih podjetij in da ne izključuje več refinanciranja obstoječih kreditov ter da bo dajanje kreditov slabim podjetjem iz banke SID de facto naredilo slabo banko. Bolj pomembno je nekaj drugega, to, da se bo shema 2.0 izvajala preko SID, družbe za [...]
jože p. damijan, ponedeljek, 1. februar 2010 
Dogajanje okrog izgradnje šestega bloka TE Šoštanj je dobilo svojo dinamiko. Dinamiko, ki z odpiranjem nekaterih ključnih tehničnih vprašanj omogoča tudi temeljni strateški razmislek o smiselnosti in upravičenosti izgradnje TEŠ 6. Osnovni strateški razmislek je potreben glede treh temeljnih vprašanj in sicer: - Prvič, ali v času največje gospodarske krize in padca gospodarske aktivnosti za skoraj 30 odstotkov res potrebujemo še več električne energije in ali je bomo toliko potrebovali tudi čez 10, 20 let, ko se bodo zaprli največji industrijski porabniki energije (Talum, [...]
jože p. damijan, petek, 29. januar 2010 
Spomnimo se začetka vladno-šaleškega desanta na javno mnenje glede šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. Vladni energetski direktor Janez Kopač je pojasnjeval usodno energetsko odvisnost Slovenije od TEŠ 6 s tako plastičnimi izrazi, kot so »8-urni energetski mrki«, Uroš Rotnik, direktor TEŠ, pa še nedavno denimo tako: »Že zdaj smo 30-odstotno odvisni od uvoza. Brez šestega bloka pa bi se ta uvozna odvisnost povečala na čez 50 odstotkov«. Še do nedavnega so strateški dokumenti HSE predvidevali takojšnje zaprtje blokov 1, 2 in 3 (skupaj 135 MW) ter zaprtje bloka 4 ( [...]
jože p. damijan, petek, 22. januar 2010 
Komentar je v originalu objavljen v Financah. Že sama osnovna zgodba je zelo zapletena in težko rešljiva za to vlado. Zaradi padca davčnih prihodkov in zaradi delovanja avtomatskih stabilizatorjev (predvsem nadomestila za brezposelnost) se je lani proračunski primanjkljaj v Sloveniji povečal na 5,7% BDP. Evropska unija je zato lani proti Sloveniji sprožila postopek zaradi preseganja dovoljenega proračunskega primanjkljaja v višini 3% BDP. Slovenija mora do konca januarja Komisiji predati program stabilnosti, v katerem bo kredibilno dokumentirala, kako namerava lanskoletni prorač [...]
jože p. damijan, sobota, 16. januar 2010 
Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu Dogajanje okrog izgradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) se je začelo odpletati. Izgradnja TEŠ 6 je sporna iz energetskega, okoljevarstvenega, finančnega ter tudi potencialno korupcijskega vidika. V tem sestavku bom na podlagi dokumentiranih dejstev in podatkov poskušal dodatno osvetliti posamezne vidike. Začnimo najprej z energetskim vidikom. Najbolj odgovorni v Sloveniji za javne finance in za energetski sistem nas svarijo, da bo energetska oskrba Slovenije močno ogrožena, če ne bomo nemudoma šli v [...]
jože p. damijan, sobota, 19. december 2009 
Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu Pravijo, da naj bi ekonomisti gledali samo številke, da naj bi gledali samo na neposredne finančne učinke neke dejavnosti in da popolnoma zanemarjajo posredne učinke oziroma eksternalije. Ta pogled je seveda popolnoma zgrešen. Namreč prav ekonomisti so tisti, ki so v znanost vpeljali pojem eksternalij ter metode za njihovo kvantitativno ovrednotenje. Ekonomisti so tisti, ki denimo predavajo ekonomiko okolja in ekonomiko transporta, kjer so zelo jasno opredeljeni koncepti negativnih eksternalij teh dejavnosti in njihov priračun [...]
jože p. damijan, ponedeljek, 7. december 2009 
Komentar je v originalu objavljen v Financah. Predsednik vlade Borut Pahor je prejšnjo sredo napovedal, da se bo vlada z vso resnostjo lotila reševanja sedanje krize. In sicer z obsežnimi strukturnimi reformami, ki bi jih naj pripravila v roku treh mesecev. Ob tem sem se začel samo smejati. Ker pač gre zgolj za blef. Zakaj menim, da je to popoln blef? Zelo preprosto. Prvič, kratkoročnih težav gospodarstva ne moreš reševati z dolgoročno naravnanimi strukturnimi reformami. Denimo, pokojninska reforma, ki bi denimo dvignila upokojitveno starost, bo dala učinke šele čez 15 – 20 [...]
jože p. damijan, nedelja, 6. december 2009 
Naj sintetiziram odzive na Ad Miha Mazzini: Vsi se imamo fajn ter naredim korak naprej. Meni se zdi zanimiv predvsem presek dveh v odzivih na zgornji post izkristaliziranih idej: (a) ideja politične sile (stranke), ki temelji na konsenzu zainteresiranega dela strokovno kvalificirane državljanske iniciative in (b) ideja internetne stranke. Pri tem pa se je po mojem mnenju treba zavedati naslednjega: - Državljanska iniciativa v njenem klasičnem razumevanju je lahko predvsem posamično (projektno) učinkovita (denimo kot iniciativa proti gradnji TEŠ-6). Toda učinkovita je lahko le, če [...]
jože p. damijan, torek, 1. december 2009 
Bravo Miha Mazzini! Odlična diagnoza stanja in vzrokov nasprotovanja spremembam. Toda če je problem jasno definiran - da tovrstno politiko delajo tisti, ki se jim to ljubi početi na točno tak način in ki imajo od tega materialno korist - zakaj potem ne pridemo tudi do jasnega vodila iz te situacije? Namreč, da se je treba organizirati in prevzeti odgovornost za neko "novo politiko" (pa ne tisto od Zaresa)? Zdaj mi pa najdite 100 slovenskih strokovnjakov različnih profilov, neomadeževanih in nezaznamovanih s preteklostjo, ki se bodo aktivirali, angažirali ves svoj čas in zastavili [...]
jože p. damijan, sobota, 28. november 2009 
Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu. Vedno je zabavno opazovati, kako sproščeno in poproščeno politiki ex post ocenjujejo uresničevanje njihovih obljub v praksi. Spomnim se, kako sem se zabaval leta 2007, ko sem bil mentor pri diplomi na naši fakulteti, ki je obravnavala uresničevanje Lizbonske strategije v Sloveniji in v okviru tega tudi vladno uresničevanje ukrepov strukturnih reform. Torej ukrepov, ki sem jih pomagal pripravljati in za katere sem natanko vedel, kaj je njihov namen in za katere je bil narejen natančen seznam zakonodaje, ki jo je treba [...]
jože p. damijan, četrtek, 26. november 2009 
Predsednik vlade za naslednja leta napoveduje stabilizacijo ob dolgotrajni stagnaciji. Ta retorika zlovešče spominja na začetek 1980. let. Nekdanja Jugoslavija pred bankrotom zaradi nesposobnosti vračanja dolgov, "stabilizacija", Milka Planinc, pomanjkanje pralnega praška in kave, redukcije električne energije. Tudi številke so neprijetno podobne. Nekdanja Jugoslavija se je med leti 1974 in 1979 v tujini zadolžila z 8 na 24 milijard dolarjev. V 1970. letih so bili krediti izjemno poceni zaradi presežka "petrodolarjev". Po drugi naftni krizi leta 1979 se je začela globalna recesija [...]
jože p. damijan, torek, 17. november 2009 
Komentar je v originalu objavljen v Financah. Jože P. Damijan, Sašo Polanec Včasih se zdi, da nižje pa res več ne more pasti. Naš minister za finance namreč. Po mnenju širše in strokovne javnosti najslabši finančni minister v slovenski novejši zgodovini. Prejšnji četrtek pa smo bili priča dogodku, ki kaže, da so strokovni in etični standardi našega ministra za finance vendarle lahko še nižji od njegovega lastnega zadnjega negativnega rekorda. Minister Franci Križanič si je uradno vzel diskrecijsko pravico, da v roku enega leta po prevzemu mandata z najvišje uradniške [...]
jože p. damijan, sobota, 14. november 2009 
Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu. Zdi se, da že vidimo luč na koncu tunela. Izvozna naročila slovenskih podjetij naraščajo že nekaj mesecev zapored. Indeksi poslovne klime v najpomembnejših trgovinskih partnericah prav tako. Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka za naslednje leto napovedujejo šibko do zmerno okrevanje. Zdi se – kljub opozorilom o šibkosti trendov in negotovosti rasti ter možnosti novih borznih balonov (najbolj skeptičen je Nouriel Roubini) – da potrošniki in menedžerji verjamejo ali želijo verjeti, da [...]
jože p. damijan, torek, 10. november 2009 
Predlog kovinarskega sindikata SKEI, ki ga aktivno promovira tudi največji krovni sindikat, Semoličeva ZSSS, prinaša dolgoročno zelo pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo. Slovensko gospodarstvo nedvomno lahko prenese dvig minimalne plače s 430 na 600 evrov. Vprašanje je le, kako hitro in kakšna bo cena, če se to zgodi naenkrat. Sedanji predlog sindikatov pomeni, da bo okrog 20.000 zaposlenih v  trenutku postalo za podjetja dražjih za 40%. To pa pomeni, da bodo podjetja postala še bolj nekonkurenčna in da bomo v roku enega leta soočeni z valom stečajev. Mnoga podjetja bodo [...]