« prejšnji članki
Islandci so šok izkoristili za spremembe in v EU prihajajo samozavestni
darja, sreda, 28. julij 2010 
Islandija, ki je slabih pet let po Hrvaški in Turčiji začela pogajanja o vstopu, na vrata EU ne trka praznih rok, je v Bruslju povedal minister za zunanje zadeve Össur Skarphedinsson. Nato je naštel, da EU lahko prodajo svoje znanje o izrabi obnovljivih virov energije, svoje znanje ponujajo tudi prek visokotehnoloških podjetij, opozarjajo na svoj geostrateški položaj zaradi Arktike, ki bo v prihodnjih 15 do 20 letih eno od pomembnih območij zaradi podnebnih sprememb, prometa in nahajališč energentov. Vse to bo treba uskladiti in uravnotežiti, za kar ima spet Islandija po preprič [...]
Zakaj državljani nikjer v (stari) Evropi ne zaupajo svojim vladam
darja, ponedeljek, 26. julij 2010 
Nemška kanclerka Angela Merkel je letos odšla na dopust z ugotovitvijo, da ima socialdemokratsko-zelena (SPD-Zeleni) koalicija med volivci večjo podporo kot krščansko-demokratka-liberalna (CDU/CSU-FDP) vladna koalicija, ki jo vodi. V Franciji je predsednik Nicolas Sarkozy na udaru zaradi afere Bettencourt. Nizko podporo volivcev ima v Italiji Silvio Berlusconi, Španci niso zadovoljni z vlado Joséja Luísa Rodrigueza Zapatera. Ne glede na to, ali so na oblasti konservativci ali socialisti, v Zahodni Evropi so vlade za zdaj - z izjemo Velike Britanije, kjer je nova vlada ravnokar [...]
Evropska unija poskuša z obilico puhlic prikriti, da nima stališč
darja, četrtek, 22. julij 2010 
Kako prazna, zbirokratizirana, sterilna skupnost je Evropska unija, so predsedniki evropske komisije Jose Manuel Barroso, evropskega sveta Herman van Rompuy in evropskega parlamenta Jerzy Buzek spet dokazali v tem tednu ob srečanju z voditelji cerkva in verskih skupnosti. Ko jih je britanski novinar vprašal, kakšno je njihovo stališče o razpravah o razpelih v javnih prostorih in o odločitvah belgijskega in francoskega parlamenta o prepovedi nošenja burk, je Barroso izmikajoče se odgovoril, da nima stališča, ker to ni pristojnost EU. Van Rompuy je suho dodal, da je tak tudi njegov [...]
Janez Potočnik: Strožji okoljski predpisi ne odvračajo investitorjev
darja, torek, 20. julij 2010 
Nesreča v Mehiškem zalivu kaže, kakšna škoda dolgoročno lahko nastane, če so okoljski vplivi podcenjeni v prid kapitala. Pri tem ne gre za stroške, ki jih ima britanska naftna družba BP, za njeno preživetje, ampak za uničenje morja in živali in rastlin v njem, kar bo porušilo naravno ravnotežje, prekinilo prehransko verigo, gre za onesnaženje obale … Tudi v Evropi državljani vedno znova poslušamo, koliko delovnih mest bo treba zapreti, če bodo uvedeni strožji predpisi in standardi za varovanje okolja, kako industrijo in državljane prepričati, da višji standardi za [...]
Se bo hrana spet občutno podražila?
darja, petek, 16. julij 2010 
Hrana je strateška surovina in pri strateški surovini je treba vedno tehtati odprti trg in javni interes. Tako v primeru proizvodnje mleka kot tudi druge hrane se je pokazalo, da je treba javni interes ohranjati, kar pomeni ohranitev proizvodnje v Evropi, pravi kmetijski minister Dejan Židan. Po podatkih inštituta American Farmland Trust zaradi erozij, širitve mest in podnebnih sprememb po svetu izgine večstotisoč hektarov kmetijskih zemljišč. V ZDA imajo še dodaten problem, piše publicist Niki Vogt. Na njivah, kjer gojijo gensko spremenjeno koruzo nadnacionalke Monsanto, se naglo [...]
Bruselj bi se odrekel delu pristojnosti glede gensko spremenjenih rastlin
darja, sreda, 14. julij 2010 
Evropska komisija predlaga, naj v prihodnje vsaka članica EU sama odloči, ali bo na svojem ozemlju dovolila pridelovati gensko spremenjene rastline (GSR). Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov John Dalli je pojasnil, da bo nova uredba, ki jo sicer morata potrditi še svet EU, torej države članice, in evropski parlament, državam članicam pri odločanju o gojenju GSR omogočila več fleksibilnosti. V predlogu uredbe je predvideno, da bi morale države članice odločitev o gojenju določene GSR na svojem ozemlju še naprej prijaviti evropski komisiji, saj bi ostal v [...]
Nauk španske in nemške nogometne reprezentance
darja, torek, 13. julij 2010 
Da se načrtno delo, dobra strategija, pametno investiranje denarja in vključitev ljudi, ki imajo največ znanja, izplača, je najbrž eno od glavnih sporočil svetovnega nogometnega prvenstva, ki se je pravkar končalo v Južni Afriki. To seveda ne velja le za šport, ampak za vsa področja. To velja za posamezna podjetja, za občine, regije in države. V Španiji so se leta 2002 menda zbrali vsi, ki v nogometu kaj pomenijo, in določili cilj, da bo ta država do leta 2015 postala evropska, svetovna in olimpijska prvakinja v nogometu. Ta cilj ne bi pomenil nič, če se ne bi dogovorili [...]
Bo o gradnji termoelektrarn v prihodnje odločala EU?
darja, ponedeljek, 12. julij 2010 
Študija, ki jo je izvedel Inštitut za tehnično termodinamiko Nemškega vesoljskega centra (DLR ), je pokazala, da bi lahko v Evropi leta 2050 iz obnovljivih virov pridobili 97 odstotkov vse električne energije in 92 odstotkov vse energije v končni rabi, pri čemer bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 95 odstotkov. Ta študija je bila ena od osnov za pripravo Energetske [R]evolucije, ki jo je predstavila nevladna organizacija Greenpeace. Frauke Thies, svetovalka za energetsko politiko EU, pravi, da se vlaganja za dosego omenjenih ciljev izidejo tudi stroškovno. Do leta 2030 so [...]
Evro bo ogrožen, dokler bodo evropske banke podkapitalizirane
darja, nedelja, 11. julij 2010 
Zakaj kljub temu, da so voditelji EU maja sprejeli 750 milijard evrov vreden sveženj za pomoč članicam evroobmočja v težavah, obresti za španske vrednostne papirje še vedno rastejo, ker investitorji na finančnih trgih ne zaupajo, da bo Španija svoje dolgove lahko poplačala? Zakaj si banke še vedno ne zaupajo med seboj in denar raje hranijo pri Evropski centralni banki? Odgovor na obe vprašanji je enostaven, pravi Daniel Gros, direktor inštituta CEPS v članku za Project Syndicate. Razlogi za krizo še niso odpravljeni. Grčija svojih javnih financ še vedno ni spravila v red, [...]
Pismo mojemu življenju – knjiga o pregorelosti
darja, petek, 9. julij 2010 
Miriam Meckel je bila najmlajša profesorica v Nemčiji. Pisala je knjige, raziskovala, poučevala, se udeleževala kongresov, pa mimogrede vodila še eno od pogovornih oddaj. Petnajst let je bila tako rekoč nepretrgoma aktivna, dokler nekega jutra njeno telo ni potegnilo zasilne zavore. Svojo zgodbo o sodobni bolezni, ki so jo poimenovali pregorelost, je letos spomladi objavila v knjigi Pismo mojemu življenju. V pogovoru za Stern je povedala, da je bil njen glavni problem v tem, da med delom in počitkom nikoli ni potegnila jasne črte. Živela je popolnoma preobremenjena s [...]
Roubini in Rogoff svarita pred vnovično recesijo
darja, četrtek, 8. julij 2010 
Evropske vlade si ne morejo privoščiti reševanja bank, ki so prevelike, da bi lahko padle, zdaj ko gospodarstvo na globalni ravni v drugi polovici leta čaka upočasnitev okrevanja, pravi ekonomist Nouriel Roubini.  Vladam po njegovih besedah zmanjkuje orodij, s katerimi bi lahko ukrepale proti »veliki upočasnitvi« oziroma proti riziku dvojne globoke recesije. Pred enim letom je bilo mogoče znižati obresti, mogoče je bilo povečati proračunski primanjkljaj na 10 odstotkov.  Zdaj so banke prevelike, da bi lahko padle, a tudi prevelike za reševanje, še posebej v Evropi. V [...]
Obisk evropskih institucij kot nagrada in spodbuda dijakom
darja, ponedeljek, 5. julij 2010 
Najboljši dijaki tretjega in drugega letnika III. gimnazije v Mariboru so letos v okviru predmeta državljanska kultura, ki je obvezna izbirna vsebina, prvič imeli priložnost obiskati evropske institucije v Strasbourgu in v Bruslju. Idejo, da bi dijakom lahko v praksi pokazali, kar se učijo v teoriji v razredu, so profesorji dobili na seminarju marca lani v Podčetrtku, dokončna odločitev o organizaciji ogleda pa je bila sprejeta tri mesece kasneje na seminarju o evroatlantskih integracijah v Radencih, je pojasnil profesor zgodovine Dušan Rojko. Da so se odločili prav, je pokazal [...]
Zgled naj bo Norveška, ne IMF
darja, četrtek, 1. julij 2010 
V Evropi je država, kjer ima delovni teden le 34 ur, ker zaposlenim praviloma ni treba delati nadur, a kljub temu dobijo bistveno višje plače kot v članicah EU, kjer ima delovni teden lahko tudi 60 in več ur, pa to niso le nove članice s poceni delovno silo. Ta država je Norveška, kamor se v zadnjih letih seli vse več Nemcev. Voznik avtobusa recimo na Norveškem na mesec zasluži 1000 evrov bruto več kot v Nemčiji, ki je v zadnjih letih kot izvozno gospodarstvo svojo konkurenčnost v veliki meri povečevala tudi na račun zniževanja plač, začasnega dela, zaposlovanjem ljudi prek [...]
Nedotakljivi špekulanti in sodobno suženjstvo
darja, torek, 29. junij 2010 
Politiki imajo še zmeraj pogum, da po vsakem zasedanju, kakršno je bil pravkar končani vrh G20 v Torontu, brez sramu stopijo pred kamero in državljanom zagotavljajo, da je recesija mimo in da sprejemajo pomembne odločitve, ki bodo preprečile ponovitev finančne in gospodarske krize. Ni jih sram, da se po dveh letih še vedno niso dogovorili glede učinkovitih ukrepih za preprečevanje špekulacij, ki so spravile finančni sistem na kolena, ni jih sram, da si špekulanti, ki so krizo povzročili, spet delijo bogate nagrade, da banke spet objavljajo vrtoglave dobičke, državljani, ki so [...]
Eles: deset milijonov evrov v prihodnjih štirih letih za posodobitev omrežja
darja, ponedeljek, 28. junij 2010 
Vlada prek javne razprave še zbira mnenja in predloge o nacionalnem načrtu za obnovljivo energijo, ki bo podlaga za povečanje deleža obnovljivih virov energije v končni energetski oskrbi s 16 na 25 odstotkov do leta 2020. Ta cilj, za katerega se je Slovenija zavezala, da ga bo uresničila na podlagi podnebno-energetskega svežnja EU, zahteva tudi prilagoditev elektroenergetskih omrežij. Dograditi bo treba inteligentna omrežja. V Elektru Slovenije (Eles), so nam pojasnili, da so inteligentna omrežja (SmartGrids) praviloma del distribucijskega omrežja, kjer imajo večino razpršene [...]
Bodo stresni testi razkrili probleme slovenskih bank?
darja, sreda, 23. junij 2010 
Strah, da bodo težave Grčije zaradi prezadolženosti povzročile nove težave evropskim bankam, ki so kupile večino obveznic, s katerimi se je zadolževala grška država, je glavni razlog, da so se članice evroobmočja in Mednarodni denarni sklad (IMF) odločili za pomoč Grčiji in ne za refinanciranje njenih dolgov, pravi izvedenec inštituta Bruegel Nicolas Véron. Banke, ki imajo grške obveznice, bi sicer lahko postale nesolventne in v evropski bančni sistem poslale enake valove šoka, kot jih je 15. septembra leta 2008 povzročil propad ameriške investicijske banke Lehman [...]
« prejšnji članki