admin, četrtek, 3. december 2009
V vašem časopisu * z dne 20.11.2009 me je vehementen odgovor predsednika /Vrhovnega sodišča RS Franca Testena/ na vprašanje, ali sodni sistem deluje in kako deluje, tako presenetil, da se nanj odzivam. Gre za ta del odgovora:
"Sodni sistem reši več zadev, kot jih vsako leto dobi, torej deluje. Sodstvo je neodvisno in transparentno. Sojenja so javna, sistem notranje sodniške kontrole deluje. Sodniki delajo neodvisno in nepristransko, kakor se za demokratično državo spodobi. Slovenija je pravna država.«
Stanje v sodstvu pa je zares zelo daleč od deklariranih načel, ki ostajajo [...]
admin, sreda, 2. december 2009
Miha Burger
»Človek je prvič oskrunil svojo mladost, ko je prvič molčal,
čeprav mu je srce ukazovalo naj govori;
iz živalske sebičnosti se je rodila strahopetnost«
Ivan Cankar
1. "Najprej je dvojnost – po eni strani te evolucijski vzgon sili da poskrbiš najprej zase, pa predvsem za svojo hčer, za »ma fia«, ali za mafijo; in za dosego tega cilja uporabiš vsa sredstva, tudi tista povsod po svetu znana pod oznako mafijski princip. In ker gre za tvojo hčer, nimaš slabe vesti. Potem je pa še tisti drugi del, ko te nekaj znotraj tebe sili, da narediš še kaj za skupnost, za [...]
admin, sreda, 2. december 2009
Marta Verginella
V Italiji sta v zadnjih mesecih predvsem dve aferi pokazali na poroznost meje, ki loči javno od zasebne sfere. Prva je izbruhnila zaradi druženja predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija z mladoletnim dekletom po imenu Noemi in zaradi prirejanja zabav, ki so se jih v predsednikovih rezidencah udeleževala plačana dekleta. Druga je sledila poskusu izsiljevanja guvernerja dežele Lazio Piera Marrazza, ki je v politiko stopil kot deklarirani katoličan ter zgleden družinski oče in mož.
Nezanemarljivo dejstvo je, da so se mediji nehali ukvarjati z [...]
admin, ponedeljek, 30. november 2009
GOST razgledi.net
Miha Mazzini
pisatelj in scenarist
mazzini@planet.si
Ko me je Vojko povabil, da bi napisal kaj o kulturi, me ni ravno zamikalo. Če kdo v Sloveniji omeni kulturno politiko, se takoj spomnim na neskončna jamranja (in močno sumim, da je točno to pričakoval *, zato sem ga vzradostil že z naslovom). Kulturo imam od vedno rad, vsako leto bolj. Mogoče bi mi lahko očitali celo že elitizem, saj sem oni dan, ko sem gledal po seznamu prireditev, namesto množično obiskane predstave gospodične La Toye, ki je v gasilskem domu izvedla "šov z barvnim vibratorjem" (naj se vidi, [...]