Hrana je strateška surovina in pri strateški surovini je treba vedno tehtati odprti trg in javni interes. Tako v primeru proizvodnje mleka kot tudi druge hrane se je pokazalo, da je treba javni interes ohranjati, kar pomeni ohranitev proizvodnje v Evropi, pravi kmetijski minister Dejan Židan. Po podatkih inštituta American Farmland Trust zaradi erozij, širitve mest in podnebnih sprememb po svetu izgine večstotisoč hektarov kmetijskih zemljišč. V ZDA imajo še dodaten problem, piše publicist Niki Vogt. Na njivah, kjer gojijo gensko spremenjeno koruzo nadnacionalke Monsanto, se naglo širi grm pigweed, zaradi katerega so kmetje že bili prisiljeni opustiti veliko hektarov polj, ker jih je omenjeni grm dobesedno prerasel.
Pred sedanjo gospodarsko in finančno krizo so cene kmetijskih pridelkov na svetovnih borzah zelo porasle in dosegle rekordne vrednosti. Na ta račun je služila le peščica, navaden kmet in potrošnik pa sta plačala ceho. Prvi zato, ker trg obvladujejo velike nadnacionalke, drugi pa zato, ker se je hrana v trgovini zelo podražila. Medtem ko slovenski kmetje opozarjajo, da so razočarani nad odkupno ceno pšenice, ameriške nadnacionalke zaradi rekordne vročine in suše spet napovedujejo rekordne cene koruze, v Indiji zaradi suše pričakujejo bistveno manjšo pridelavo riža. Kot piše publicist F. William Engdahl, družbe ADM, Cargill in Bunge prek svojih lobistov pritiskajo na pomembne proizvajalke žit, naj znižajo svoje državne zaloge in upravljanje z njimi prepustijo zasebnikom.
Vogt ob izginjanju kmetijskih zemljišč, kar je trend tudi v Sloveniji, opozarja na rek pisatelja Marka Twaina: »Kupuj zemljo. Te ne delajo več«.
vse več ljudi – enako velik planet – površine namenjene proizvaondji energije – uničevanje zadnjih koščkov divjine – fanatizem religije t.i. svobodnega trga, kjer uspevajo ljudje z najnižjimi moralnimi vrednotami – z ponorelo rastjo človekove populacije spremenjene razmere za rast rastlin – nerepredvdljiva narava in vreme našega planeta; seveda se bo hrana podražila.
vse kar temelji na fanatični religiji kvantitativne rasti mora rasti (kot število obglavljenih v državi Aztekov – drugače se na nas zruši nebesni svod), torej, rasti mora tudi cena hrane. posledice? bomo videli.
Liberalni kapitalizem in odprti trg ne pomenita nujno napredka. Ob izrazitem pomanjkanju javnega interesa prej kod spodbujata, dušita napredek.
Kakšen je namen gensko spremenjenih organizmov? Služijo boljši kakovosti in večji količini pridelane hrane ali nadzoru nad pridelovalci hrane in povečevanju profita “izdelovalcev” semen.