Medtem ko so finančni trgi v stiski zaradi vloge derivatov v grški dolžniški krizi, je Italija derivatna časovna bomba in številna mesta so v 24-milijardnem minskem polju, je po pisanju spletne strani The Globe and Mail objavila agencija Reuters. Številne lokalne vlade so leta podpisovale zapletene pogodbe, tudi v angleščini, in se tako zadolževale, namesto da bi zniževale stroške. Nekatera mesta se poskušajo zdaj, ko imajo velike izgube, ker obrestna mera raste, derivatov znebiti in tožiti banke, ki so jim te posle ponudile.
V Milanu bo sodnik v testnem primeru čez nekaj tednov odločil o sumu podkupovanja pri enem od takšnih poslov. Osumljenci so 13 posameznikov in 4 banke (UBS, Deutsche Bank, Germany’s Depfa in JPMorgan Chase & Co). Gre za posel z derivati, ki je vreden 1,68 milijarde evrov, na podlagi katerega je mesto Milano izdalo obveznice z rokom odplačila 30 let. To je največja emisija obveznic, prek katerih se je zadolžilo katero od italijanskih mest. Milanu kot italijanskemu finančnemu središču zaradi tega posla grozi izguba 100 milijonov evrov.
V regiji Puglia na jugu Italije tožilstvo poskuša razdreti dveletno pogodbo z banko Merrill Lynch, ki je enota Bank of America. Posel z derivati, na podlagi katerega se je zadolžila z izdajo obveznic, je regiji prinesel 870 milijonov evrov izgube. JPMorgan, UBS in Deutsche Bank trdijo, da niso naredile nič narobe, v Merrill Lynch obtožb ne komentirajo. Po podatkih italijanske centralne banke skoraj 500 italijanskim mestom grozi izguba v višini 2,5 milijarde evrov. Analitiki pa pravijo, da se bo ta znesek povečal, ko se bo povečala obrestna mera.
Ob ustanavljanju evropskega denarnega sklada, bodo članice EU in evropska komisija morale poleg grške upoštevati tudi italijansko »bombo«. Stroške za te bombe bodo seveda na koncu plačevali davkoplačevalci, tudi slovenski, saj je Slovenija članica evroobmočja.
