Videti je, da ni nobenega dvoma več: članice evroobmočja potrebujejo sklad po vzoru Mednarodnega denarnega sklada (IMF), s katerim bodo v prihodnje preprečevale, da bi se še katera članica znašla pred bankrotom kakor Grčija. Kako bi ta sklad deloval in katere varovalke bo vseboval pravni akt o njegovi ustanovitvi, da se članice ne bodo na veliko zapravljale in zadolževale, računajoč, da se lahko zanesejo nanj, bodo ministri za finance v okviru evroskupine razpravljali že v ponedeljek zvečer, ko se v Bruslju sestanejo na redni seji. Podlaga za njihovo razpravo bo predlog evropske komisije, ki je bil pripravljen v tesnem sodelovanju z vladami v Nemčiji, Luksemburgu in Grčiji s soglasjem Francije.
Nemška kanclerka Angela Merkel in predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, ki predseduje evroskupini, sta se dogovorila, da bo pomoč iz evropskega sklada lahko dobila le tista članica, ki se bo zavezala k strogemu varčevanju in bo soglašala s prisilno upravo proračuna s strani evropske komisije, kar ravnokar prva občuti Grčija. Ta pomoč naj bi bila v bistvu zadnje opozorilo pred izključitvijo iz evroobmočja. Pravni akt o ustanovitvi sklada naj bi namreč v skladu z nemško-luksemburškim predlogom vseboval tudi določbo o izključitvi države iz evroobmočja, kar zdaj v Maastrichtski pogodbi in Lizbonski pogodbi ni predvideno. Ni še jasno, ali bi predlagani sklad ustanovili le za pomoč članicam, ki imajo evro, ali vsem članicam EU.
IMF je bil, za primerjavo, ustanovljen po drugi svetovni vojni. Država z njegovim kreditom za reševanje iz krize dobi tudi natančno predpisano, katere ukrepe mora izvesti za zmanjšanje zadolženosti proračuna, za zmanjšanje javnega dolga, katere ukrepe mora sprejeti v okviru gospodarske politike, finančne in monetarne politike, socialne politike. Skratka IMF kot reševalec dejansko nadomesti vlado. Ukrajina recimo lani ni hotela upoštevati njegovih zahtev, pa so ji v Washingtonu, kjer ima IMF sedež, izplačilo kredita zamrznili. Tudi Grčija bi lahko dobila pomoč od IMF, saj so članice EU tudi njegove članice, vendar pa zlasti Nemčija to možnost že vseskozi odločno zavrača, ker noče, da bi Washington dobil možnost soodločanja o finančni politiki v evroobmočju. V IMF imajo namreč glavno besedo ZDA.
Sklad ali drug okvir za reševanje članic pred bankrotom članice evroobmočja nujno potrebujejo, kajti sedanji pravni red prepoveduje drugim članicam in evropski komisiji, da bi članici, ki se znajde pred bankrotom, smeli pomagati. Vsaka članica se mora sama izkopati iz krize, v kateri se znajde.
Ima pa predlagani evropski sklad tudi nasprotnike. Med njimi je Evropska centralna banka (ECB). Njen glavni ekonomist Jürgen Stark svari, da zna biti tak sklad zelo drag, nekateri drugi kritiki opozarjajo, da ni dovolj napisati le nov predpis, ampak bi bilo treba ustrezno spremeniti tudi obstoječe, ki prepovedujejo pomoč držav tistim, ki zaidejo v krizo.
Države evroobmočja bodo imele letos po oceni evropske komisije proračunski primanjkljaj v višini 6,9 odstotka BDP, pakt stabilnosti in rasti jim dovoljuje največ 3-odstotnega. Največjega bodo imele Irska (14,7 odstotka), Grčija (12,2 odstotka) in Španija (10,1 odstotka). Nad povprečjem evroobmočja so še Francija (8,2 odstotka), Portugalska (8 odstotkov) in Slovenija (7 odstotkov). Preostalih deset članic je pod povprečjem evroobmočja, nobena pa svojega proračunskega primanjkljaja letos ne bo imela v okviru dovoljene meje 3 odstotkov BDP. Najbližje ji bodo Luksemburg (4,2 odstotka), Malta (4,4 odstotka) in Finska (4,5 odstotka).
Javni dolg države sme v skladu z določbami pakta stabilnosti in rasti v posamezni državi članici doseči največ 60 odstotkov BDP. Evropska komisija ocenjuje, da bo letos v evroobmočju dosegel 84 odstotkov, rekorderke pa bodo Grčija (124,9 odstotka), Italija (116,7 odstotka) in Belgija (101,2 odstotka). Slovenija je z 42,8 odstotka med članicami, ki so v okviru dovoljene meje iz pakta stabilnosti in rasti. Daleč najnižji javni dolg bo letos imel Luksemburg (16,4 odstotka BDP). Po podatkih Spiegla morajo najbolj zadolžene članice evroobmočja Italija, Španija, Grčija, Portugalska in Irska do konca letošnjega leta vrniti za 404,6 milijarde evrov posojil.
Že nekaj časa ni več dvoma, da gre pri reševanju Grčije in tudi preostalih članic evroobmočja, ki so globoko v dolgovih, za tekmo med špekulanti, zlasti skladi hedge in drugimi skladi, in evropskimi politiki, ki hočejo ohraniti trdnost evra. Prejšnji teden so blef, grožnje, stave in zvijače dosegle dramaturgijo hollywoodskega filma, v katerem dva avtomobila drvita proti prepadu, kdor prvi zavre, izgubi, navaja Spiegel. Toda veliko teh hazarderjev ne sedi na borzah v mednarodnih finančnih centrih, ampak kar v vladnih pisarnah v Atenah, Madridu, Berlinu ali Bruslju, kjer so bodisi leta prirejali podatke in omogočali življenje na kredit in prek realnih možnosti bodisi so namenoma gledali vstran, da jim ne bi bilo treba ukrepati, čeprav so vedeli, da skupna evropska valuta lahko uspe le, če vsi dosledno izvajajo disciplinirano finančno politiko in dolgoročno porabijo le toliko, kot ustvarijo.
Ker je veliko članic evroobmočja to pravilo kršilo, zdaj prihajajo računi. Grčija v prihodnjih dveh mesecih nujno potrebuje 20 milijard evrov za poplačilo zapadlih kreditov. Vlada je bila prisiljena sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ljudje so odšli na ulice. Taksisti se recimo ne strinjajo, da bi morali začeti izdajati račune, upokojenci protestirajo zaradi znižanja pokojnin – zanje zdaj grška država nameni 11 odstotkov BDP – in podražitev, ki jih bo prineslo povišanje davkov, javni uslužbenci se prav tako branijo reform, čeprav jih kar lepo število pride v službo le nekaj dni v mesecu, nekaterih pa sodelavci sploh ne poznajo, ker še nikoli niso prišli v službo. Ne samo v Grčiji, tudi drugod bodo račune plačali davkoplačevalci.
Hm kaj pa ta rešitev?
Banke naj nas bejloutajo. Predlani in lani smo jih mi, sedaj se hvalijo kakšne dobičke imajo, si delijo nagrade, naj nas še bejloutajo. Saj jim bomo vrnili.