Zunanji ministri članic EU so z izjemo italijanskega ministra Franca Frattinija na neformalnem zasedanju v španski Cordobi konec tedna pozdravili konferenco o Balkanu, ki jo organizirata Slovenija in Hrvaška. Da se nekdanja Jugoslavija po 20 letih spet sestavlja, je britanski tednik Economist objavil že avgusta lani. Zahodni Balkan, kakor skupaj z Albanijo v Bruslju imenujejo območje nekdanje Jugoslavije, ima v okviru EU kar nekaj konkurence.
Poljaki skupaj s Švedi v Bruslju podpirajo Vzhodno partnerstvo, kamor so vključili vzhodne sosede EU Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino. Ker bo Poljska v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala svetu EU, bo ta pobuda gotovo ena od njenih prednostnih nalog. V prvi polovici prihodnjega leta bo svetu EU predsedovala Madžarska, ki kot članica Višegrajske skupine, kjer je tudi Poljska, in država, ki je na zunanji meji EU, prav tako podpira Vzhodno partnerstvo.
Ta pobuda je v Bruslju takoj dobila podporo predvsem zato, ker gre za strateški vpliv Evropske unije na države, ki so bile prej del Sovjetske zveze. Konkurent za vpliv na te države je namreč Rusija. EU lahko pridobi države, ki so vključene v Vzhodno partnerstvo, na svojo stran seveda z denarjem iz programov sosedske politike, za katero je evropska komisija za prihodnja tri leta pravkar potrdila pomoč v skupnem znesku 5,7 milijarde evrov. Hkrati pa so nove članice EU odvisne od ruskega plina, kar se je izkazalo v času lanske plinske krize, zato si popolne ohladitve odnosov z Rusijo tudi ne morejo privoščiti. Hkrati so nove članice EU tudi tesne zaveznice ZDA.
Rusija je tudi eden od glavnih razlogov za zanimanje Bruslja za Zahodni Balkan. To velja zlasti za Srbijo, ki ji je Bruselj takoj, ko je lani v jeseni prišel v Beograd ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ponudila možnost, da je lahko vložila kandidaturo za članstvo v EU. V zadnjih mesecih je pomemben razlog za povečano zanimanje Bruslja za Zahodni Balkan Bosna in Hercegovina, za katero se po besedah finskega zunanjega ministra Alexandra Stubba »zdi, da je trenutno v precejšnjem neredu«. EU si seveda pred svojim pragom nereda nikakor ne želi.
Francija je na čelu skupine članic EU, ki podpirajo Unijo za Sredozemlje, na območju katere je predvidena izvedba več programov, od katerih si posamezne države članice obetajo velike posle za svoje gospodarstvo. Od 5,7 milijarde evrov, kolikor bo evropska komisija v proračunu EU v prihodnjih treh letih namenila za sosedsko politiko, je dve tretjini namenjenih za programe v državah Unije za Sredozemlje, ena tretjina pa za Vzhodno partnerstvo. Na komisiji razlagajo, da ta delitev temelji na številu prebivalcev in številu vključenih držav v posamezno pobudo.
Španija, ki do konca junija predseduje svetu EU, ima med prednostnimi nalogami okrepitev odnosov EU z Latinsko Ameriko, zlasti z Brazilijo. Za to sodelovanje sicer ni predlagala ustanovitve nove pobude po vzoru Unije za Sredozemlje ali Vzhodnega partnerstva, a nadaljuje delo portugalskega predsedstva v drugi polovici leta 2007. Članice EU vsekakor poskušajo tudi prek EU čim bolje izkoristiti svoje povezave z državami in območji, ki so zanje gospodarsko, politično in strateško zanimive.
