Plinovod Južni tok, katerega krak bo šel tudi skozi Slovenijo, evropska komisija po novem podpira, s plinovodom Nabucco se dopolnjujeta, nista konkurenca, razlaga nov evropski komisar za energijo Günther Oettinger. V prejšnjem mandatu komisija Južnemu toku ni nasprotovala, ga pa ni podpirala. Odločno je podpirala Nabucco, le zanj je ocenjevala, da bo omogočil bolj zanesljivo in varno oskrbo EU s plinom, saj je predvideno, da bo po njem dobavljali plin iz Kaspijskega bazena, Iraka, morda tudi Irana, od koder EU zdaj še ne dobiva plina.
Zdaj EU večino plina dobi iz Rusije, ta plin bo dobivala tudi prek Južnega toka, zato ta plinovod za prejšnjo evropsko komisijo ni bil plinovod, ki bi zagotovil bolj varno in zanesljivo oskrbo, čeprav se bo izognil Ukrajini, ki je bila glavni razlog za dosedanje plinske krize.
Nemec Oettinger Južni tok vidi drugače. Pravi, da plinovoda Južni tok in Severni tok, prek katerega bo pod Severnim morjem mimo Ukrajine ruski plin dobivala Nemčija, res ne bosta zagotovila plina iz novih virov, bosta pa s tehničnega vidika omogočila bolj varno in zanesljivo oskrbo. Kaj več kot je na voljo plinovodov, bolje je, razlaga komisar. To je tudi glavna razlika med omenjenima ruskima plinovodoma v primerjavi z Nabuccom in zaradi česar z Južnim tokom nista konkurenca, ampak se dopolnjujeta.
Nabucco bo namreč zagotovil dodatni vir tako s tehničnega vidika kot z vidika virov. Zanj je v evropskem proračunu na podlagi evropskega programa za oživitev gospodarstva predvidenih 200 milijonov evrov. Ali bo ta znesek družba Nabucco International dobila ali ne, bo znano v jeseni, ko mora imeti v rokah vsa dovoljenja, zlasti okoljsko, in pogodbe z dobavitelji (ključen je Azerbajdžan) in odjemalci, kar je pogoj, da bodo tudi zasebni investitorji pripravljeni vložiti svoj denar in bo projekt dejansko zrel za dograditev. Še vedno je pod vprašajem tudi zato, ker družba Nabucco International še nima dogovora s Turčijo o ceni za tranzit plina.
Z enakim argumentom, kot ga za Južni tok navaja evropski komisar, je mogoče utemeljiti tudi pristop Slovenije k temu projektu. Slovenija je bila med članicami EU, ki jih je lanska plinska kriza najbolj prizadela. Okrog 60 odstotkov plina namreč dobiva prek Ukrajine iz Rusije, 40 odstotkov pa iz Alžirije prek Italije. Čeprav je novi ukrajinski predsednik Viktor Januković v Bruslju pravkar zagotovil, da bo nova oblast dosledno izpolnjevala svoje zaveze z EU in Rusijo, to nikakor ni jamstvo, da nove krize ne bo, še zlasti, ker so ukrajinski plinovodi, prek katerih transportirajo plin v EU zelo zastareli in potrebujejo temeljito obnovo. Država je v hudi gospodarski krizi, Mednarodni denarni sklad (IMF) ji je lani zamrznil izplačilo pomoči, ki je bila v veliki meri namenjena prav za obnovo plinovodov, ker je kršila dogovor.
Slovenija bo sicer lahko prek Avstrije dobila tudi plin iz Nabucca, če bo dograjen, (avstrijski OMV je eden od partnerjev v tem projektu), a v primeru krize imajo ne glede na evropsko solidarnost prednost pri dobavi partnerji v projektu. Ko so razmere negotove, ko ni znano, koliko časa bo kriza trajala, vsak hrani zaloge zase. Slovenija je ena od članic EU, ki nima lastnega skladišča plina, ampak ima Geoplin plinovodi najet prostor v skladišču v Avstriji.
Med plinskimi projekti, za katere je evropska komisija na podlagi programa za oživitev gospodarstva zagotovila denar, je tudi slovenski plinovod med mejo z Avstrijo in Ljubljano brez kraka med Rogatcem in Kidričevim. Zanj dobi družba Geoplin plinovodi 40 milijonov evrov. Na podlagi programa za oživitev gospodarstva je za energetske projekte na voljo nekaj manj kot 4 milijarde evrov.
Za nekatere projekte, ki so bili izbrani, je že znano, da ne bodo izvedeni. Zanje je v programu predvidenih 150 milijonov evrov, ki jih bo treba razdeliti za druge projekte. Kako in za katere, komisija še pripravlja predlog, o katerem pa bodo odločale države članice v okviru sveta EU in poslanci evropskega parlamenta. Slednji so že povedali, da bi ta denar morali razdeliti za projekte s področja obnovljivih virov energije in za povečanje energetske učinkovitosti. Komisija se s tem predlogom načeloma strinja. Pripravljenost projektov je bila ves čas pogajanj o delitvi 4 milijard evrov eno ključnih vprašanj, o katerih so se prerekale države članice. Za slovenski plinovod so predstavniki slovenske vlade ves čas zatrjevali, da je zrel za začetek gradnje.
Za pridobitev denarja od projektov, ki niso zreli, bo nedvomno spet huda konkurenca med državami članicami. Ker je evropski parlament z lizbonsko pogodbo dobil večjo vlogo, utegne doseči, da bo omenjenih 150 milijonov evrov razdeljenih zlasti za projekte s področja obnovljivih virov energije in za povečanje energetske učinkovitosti. Kako bodo države članice povečale svoj delež obnovljivih virov energije, bo znano do konca junija, ko morajo poslati komisiji svoje akcijske načrte. Akcijske načrte za povečanje energetske učinkovitosti v Bruslju že imajo dve leti, a z njimi večinoma niso najbolj zadovoljni. Med tistimi, ki ne izstopajo, je tudi slovenski. Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije so tudi prednostni projekti, za katere bo letos posojila zagotavljala Evropska investicijska banka (EIB).
