Kitajci varčujejo, investirajo in se izobražujejo, da jim bo v prihodnosti bolje. Američani zapravljajo, si sposojajo in krpajo in tako prelagajo spremembe. To nasprotje se izraža v najslabši obliki – to poteka dovolj počasi, da kriza nikoli ni tako akutna, da bi bilo treba nujno ukrepati, v svoji kolumni v New York Timesu piše Thomas L. Friedman. Pred kratkim je v Washingtonu poslušal prvega moža družbe Intel Paula Otellinija, ki je ugotavljal, da imajo ZDA še vedno kakovostno delovno silo, politično stabilnost in naravne vire, ki jih takšno podjetje, kot je Intel, potrebuje. Hudo pa ZDA zaostajajo pri razvoju naslednje generacije znanstvenikov in ustvarjanju pogojev, da bi nadnacionalke tam odprle več delovnih mest.
Intel da se za tovarno na Kitajskem ni odločil zato, ker je tam delovna sila bolj poceni, ampak zato, ker so davki občutno nižji in ker si je s tem zagotovil dostop do lokalnega trga. Otellini je razlagal, da so pogoji za poslovanje oziroma davki pomembni, ker je kvalificirana delovna sila danes povsod na voljo.
Te besede so vsekakor lahko zanimive tudi za Slovenijo, ki je del 500 milijonskega skupnega trga EU, ima skupno evropsko valuto evro, leži v Srednji Evropi – nekdanji prvi mož KBC Andre Bergen je pred leti rekel, da je Ljubljana od Bruslja oddaljena le 1,5 ure z letalom, ni nekje na drugem koncu sveta. Luksemburg, ki je bil včasih revna kmetijska država, ima politiko z ugodnimi pogoji za podjetja, o kateri govori Otellini. Kljub temu, da ima močan finančni sektor, ga kriza tako rekoč ni prizadela. Švica, ki sicer ni članica EU, je pa del skupnega evropskega gospodarskega prostora, že leta privablja tuje nadnacionalke, da imajo tam svoj sedež, svoje razvojne centre, v bistvu svoje možgane. Davčna politika je v pristojnosti držav članic, enako ustvarjanje ugodnih razmer za poslovanje podjetij.
Tudi primer Toyote po svoje ravnokar kaže, da se obdobje množične proizvodnje, kjer je količina pomembnejša od kakovosti, končuje. Nemški proizvajalci avtomobilov že pravijo, da bodo morali nehati v več modelov svojih avtomobilov vgrajevati enake dele iz masovne proizvodnje, ampak se bodo spet morali z dobavitelji dogovoriti za specializacijo, za razvoj specialnih delov.
To ne velja le za avtomobilsko industrijo. V Sloveniji je že kar nekaj inovativnih podjetij, ki so dokaz, da ta specializacija za slovensko gospodarstvo v prihodnosti lahko prednost, če bo na to pripravljeno. Podobno namreč razmišljajo tudi v drugih novih državah članicah EU, zlasti v baltskih državah, na Poljskem, Češkem in Slovaškem.
Pospešek podjetniškemu razcvetu lahko da država »z igranjem na prave instrumente«, pravi generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny. Temu pritrjuje tudi prvi mož družbe Intel.
If the government just boosted the research and development tax credit by 5 percent and lowered corporate taxes, argued Otellini, and we “started one or two more projects in companies around the country that made them more productive and more competitive, the government’s tax revenues are going to grow.” With the generous research and development tax credits and lower corporate taxes they receive, Intel’s chief competitors in South Korea basically have “zero cost of money,” said Otellini. Intel can compete against that with superior technology, but many other U.S. firms can’t.
