Ne (pre)daj se, Borut, Angela ti lahko zavida!

Z delom vlade ni zadovoljnih že skoraj tri četrt (72 odstotkov) vprašanih državljanov. Podpora vladi iz meseca v mesec strmo pada: še januarja je bilo nezadovoljnih za dve tretjini. Največji problem, pravi javnomnenjska raziskava, vidijo vprašani na samem vrhu. Skoraj že neverjetnih 85 odstotkov vprašanih je menilo, da so ministri slabo vodeni. In ne nazadnje, dobri dve petini anketiranih je prepričanih, da koalicija preprosto ne sodi skupaj. Nič nenavadnega, koalicija veliko napoveduje in ničesar ne naredi. Pač, državo je rekordno zadolžila.

FUDŠ? Ninamedia? Episcenter? Delo-Stik? Ne, javna radiotelevizija. Nemška. ARD. Katastrofalne ocene si je v njeni najnovejši anketi prislužila črno-rumena, konservativno-liberalna koalicijska vlada kanclerke Angele Merkel. Tista, katere finančni minister Wolfgang Schäuble je bundestagu pravkar predlagal proračun z rekordnih 80,2 milijarde evrov novih zadolžitev. Dvakrat večjimi od ‘dosežka’ dolgoletnega zakladnika Helmuta Kohla iz ‘pozdružitvenih let’; Theo Waigel je leta 1996 sestavil proračun s (preračunano) 40 milijardami evrov primanjkljaja.

V primerjavi s temi za nemško vlado, so ocene, ki jih je po Fudšovi anketi ta teden dobila slovenska vlada, skorajda že imenitne. Vlade Boruta Pahorja ne podpira ‘le’ 60 odstotkov vprašanih, premiera samega pa bi zamenjala ‘le’ polovica. Ne (pre)daj se, Borut, Angela ti zavida!

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Ne (pre)daj se, Borut, Angela ti lahko zavida!”
  1. Jon je rekel/rekla:

    Angela pač nima 571 tiskovnih predstavnikov vlade.

    “Če bi imel take novinarje, kot jih imajo v Sloveniji, še danes ne bi izvedeli, da sem izgubil bitko pri Waterlooju,” si v nebesih ali kje tam priduša Napoleon.

  2. novinar je rekel/rekla:

    pa tudi nikoli ne bi slišal za “pasje riti”, mar ne?

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 22. april 2010 

Skrb zbuja to, da v tem hipu nimamo niti verodostojne vlade niti delujoče pravne države. Slovenska družba tako ne premore niti glave, niti jasnih pravil igre in odgovornih elit. Seveda, lahko razmišljamo o predhodnih volitvah. Vendar v tem hipu ne vidim akterja, ki bi lahko sestavil vlado, ki bi bila verodostojna.
/…/
Morebiti bi bila vlada narodne enotnosti smiselna, a le, če bi se res poenotili obe politični frakciji, levo-liberalna in konservativno-ruralna. A v kakšnem okolju, na kakšni osnovi in s kakšnim [...]

vojko, torek, 12. januar 2010 

Slovenska vlada se je do konca meseca pod oznako ‘izstopna strategija’ v Bruselj očitno namenila poslati veliko preveč ‘drugega’ kot tam od nje pričakujejo, po tistem, kar smo izvedeli doslej, pa ‘premalo’ tistega, kar naj bi izstopna strategija pravzaprav bila. Močno poenostavljeno rečeno, evropska komisija od članic pričakuje operativni program zniževanja proračunskih primanjkljajev, občutno povečanih zaradi državnih protikriznih ukrepov, Pahorjeva vlada pa v izstopno strategijo tlači strukturne in razvojne ukrepe (pravzaprav želje) ter bolj ali manj skrivnostno molči o tem, [...]

vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]

vojko, torek, 2. marec 2010 

Država se je z letošnjim proračunom namenila pobrati za dobrih sedem milijard evrov davkov in prispevkov. To je slabe pol milijarde več kot lani, dobre pol milijarde evrov manj kot v rekordnem letu 2008 in nekako toliko kot leta 2007. Januarja letos je v proračun iz tega vira prišlo manj kot pol milijarde evrov, torej približno 7 odstotkov načrtovanih letnih prihodkov. Moralo bi jih kakšnih 9 odstotkov, kajti januar je (ob aprilu, juliju in oktobru) mesec, ko davkarija poleg ‘rednih’ [...]

jože p. damijan, četrtek, 26. november 2009 

Predsednik vlade za naslednja leta napoveduje stabilizacijo ob dolgotrajni stagnaciji. Ta retorika zlovešče spominja na začetek 1980. let. Nekdanja Jugoslavija pred bankrotom zaradi nesposobnosti vračanja dolgov, “stabilizacija”, Milka Planinc, pomanjkanje pralnega praška in kave, redukcije električne energije.
Tudi številke so neprijetno podobne. Nekdanja Jugoslavija se je med leti 1974 in 1979 v tujini zadolžila z 8 na 24 milijard dolarjev. V 1970. letih so bili krediti izjemno poceni zaradi presežka “petrodolarjev”. Po drugi naftni krizi leta 1979 se je začela globalna [...]