Nemški kemijski koncern BASF je slabi dve leti potem, ko se je odločil, da bo z oglasi in pravnimi sredstvi evropsko komisijo prisilil k potrditvi gensko spremenjenega krompirja amflora, svoj cilj dosegel. Evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov, Maltežan John Dalli, ki je v novi komisiji pristojen za gensko spremenjene rastline (GSR), je namreč komisiji predlagal, naj odobri pridelavo omenjenega krompirja za proizvodnjo škroba za papirno industrijo in naj prav tako dovoli predelavo njegovih ostankov pri proizvodnji škroba v krmo. To je prvo dovoljenje za pridelavo GSR v EU po več kot desetih letih.
Prav tako je Dalli komisiji predlagal, naj dovoli uvoz in uporabo treh vrst gensko spremenjene koruze za krmo in prehrano. Komisarji so v pisnem postopku vseh pet sklepov sprejeli. Tako so odločili o predlogih, ki so zaradi razdeljenosti držav članic pri odločanju o GSR kar nekaj let čakali na odločitev. Grk Stravros Dimas, ki je bil v prejšnji evropski komisiji kot komisar za okolje pristojen za GSR, njihovi odobritvi ni bil naklonjen. Tudi zaradi tega je novinarje po objavi sklepov komisije najprej zanimalo, ali je z njimi soglašal tudi novi komisar za okolje, ki je Slovenec Janez Potočnik in ali sta sklepe potrdila tudi komisar za kmetijstvo Romun Dacian Cioloş in komisarka za podnebne ukrepe Danka Connie Hedegaard. Na komisiji so pojasnili, da morajo v pisnem postopku s sklepom soglašati vsi komisarji, da je sprejet.
Se pa je moral John Dalli na konferenci za novinarje soočiti s kupom neprijetnih novinarskih vprašanj. Novinarje je zanimalo, zakaj ni mogel počakati še nekaj mesecev, glede na to, da so ti predlogi na mizi že nekaj let in do poletja obljublja predlog komisije za spremembe predpisov o GSR, ki bo državam članicam omogočil, da bodo imele več izbire pri odločanju, ali bodo na svojem ozemlju dovolile pridelavo GSR ali ne. Zakaj je predlagal potrditve zahtev za odobritev, čeprav večina državljanov EU zaradi pomislekov o njihovem vplivu na zdravje ljudi in živali in na okolje ni naklonjena GSR? Zakaj ni upošteval izsledkov študij, ki kažejo, da se seme od GSR prenaša zelo daleč in njihove gene vsebujejo rastline na njivah, ki so zelo oddaljene od njiv, kjer jih pridelujejo? Zakaj ni upošteval direktive, na podlagi katere že od konca leta 2004 v EU ni dovoljeno gojiti GSR, ki vsebujejo gene, ki so odporni proti antibiotikom, ker je znanost ugotovila, da so nevarni za zdravje ljudi in živali, kar je ugotovila tudi Evropska agencija za varno hrano (Efsa)? Zakaj je predlagal sprejem spornih sklepov po pisnem postopku, ne pa po razpravi na redni seji kolegija komisarjev?
Komisar Dalli se je branil, da je vse naredil v skladu s predpisanimi postopki in ni kršil nobenega predpisa, upošteval je tudi strokovno mnenje agencije Efsa. Odločil se je za politiko, ki bo omogočila napredek EU, uporabo novih tehnologij, odgovornost pri inovacijah, hkrati pa bo upošteval tudi zahteve po varnosti za zdravje ljudi in živali in za okolje. Na mizi ima še nekaj predlogov za odobritev GSR, te odločitve bodo sprejete postopno v skladu s predpisanimi postopki. Za krompir in koruzo, o katerih je komisija odločila tokrat, so bili ti zaključeni, komisija je v prejšnjem mandatu o njih opravila veliko razprav in »ni mogoče vsega, kar je naredila, preprosto vreči z mize in postopke začeti na novo«.
Slovenija je junija lani skupaj z Bolgarijo, Irsko, Grčijo, Ciprom, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto in Poljsko podprla predlog Avstrije, naj članice EU same odločajo, ali bodo na svojem ozemlju dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin (GSR) ali ne.
Krompir amflora bo mogoče začeti pridelovati šele, ko bo Švedska odobrila njegovo pridelavo, kajti tam je BASF vložil zahtevo za pridelavo. Sklep komisije po besedah Johna Dallija zahteva pridelavo, ki bo strogo ločena od pridelave preostalega krompirja, pridelovali ga bodo lahko le tisti, ki bodo pridobili dovoljenje, za predelovalce škroba, ki bodo tudi morali imeti dovoljenje za uporabo. Z njive ga bo treba pobrati preden bo zacvetel, zato semen ne bo mogoče prenesti na druge njive. Glede gena, ki je odporen na antibiotike, so predstavniki evropske komisije pojasnili, da ni nevaren, ker se ne prenaša na bakterije, prek katerih bi ga bilo mogoče prenesti na druge rastline, ljudi ali živali, poleg tega je tak gen prisoten v naravi.
Čeprav je komisar zagotavljal, da bo krompir amflora dovoljeno pridelovati, transportirati in skladiščiti le strogo ločeno od drugega krompirja, da bo namenjen izključno za proizvodnjo škroba za papirno industrijo, je novinarje zanimalo, zakaj je potem v sklepu predvideno, da zanj velja toleranca glede vsebnosti GSR zaradi prenosa (naravne rastline lahko vsebujejo največ 0,9 odstotka gensko spremenjenih genov, da se ne štejejo za gensko spremenjene). Predstavniki komisije pojasnjujejo, da je ta klavzula v sklepu zato, ker nesreče nikoli ni mogoče povsem izključiti. Sicer pa države članice z varnostnimi klavzulami lahko prepovedo ali omejijo pridelavo posameznih GSR na svojem ozemlju in nekatere to že počnejo, so še pristavili.
BASF računa, da bi s pridelavo krompirja amflora na leto samo z licenco zaslužil 20 do 30 milijonov evrov, proizvajalci škroba in kmetje pa računajo na zaslužek 100 milijonov evrov letno. V zadnjih 10 letih je BASF v razvoj gensko spremenjenih rastlin vložil milijardo evrov, leta 2025 želi z gensko spremenjenimi rastlinami zaslužiti že 50 milijonov evrov, je pred dvema letoma objavil Zeit.
Pri gensko spremenjenih rastlinah je eden največjih (nikakor pa ne edini) problem prav to, da se jih ne da izolirati od gensko nespremenjenih, kar po domače pomeni, si premisliti pač ne moreš. Razen tega si odvisen od proizvajalca semena (ki je velikokrat tudi proizvajalec škropiv, gnojil ipd.), pa še naravno raznolikost siromašiš – še bolj, kot jo že sicer s konvencionalnim žlahtnjenjem oziroma žlahtnjenjem sploh.
Da so padale mastne podkupnine, ne dvomim. Žolč mi vzbrbota, ko pomislim, da lahko en človek za nekaj tisoč evrov podkupnine proda gensko “deviškost” in naredi kaj tako nespametnega, dolgoročnega in iz leta v leto bolj nepopravljivega (tudi če je šlo brez podkupnin – o čemer dvomim – nismo nič na boljšem).
Zeit je tudi konkretno navedel investirani znesek s strani BASFa za Amfloro – številka naj bi bila dvomestna. Če je to 99 mioEUR, in se investicija povrne v treh, štirih letih, je to precej dobro. In še popravek zadnje številke: do leta 2025 BASF računa na pirhodke iz naslova licenčnin v višini 50 milijard (ne milijonov) EURov…