Srečno naključje pravzaprav, da so poslanci na isti dan obravnavali (v prvem branju) predlog družinskega zakonika in predlog za ustavno obtožbo proti predsedniku države Danilu Türku. Nič ne bi moglo bolje ponazoriti, da gre v obeh primerih ‘pravičniškega boja’ za ‘pravice nedolžnih in dostojanstvo človeka’ za nedostojno in poniglavo (ob povprečni starosti poslank in poslancev pač ne morem reči pobalinsko) instrumentalizacijo prepričanj, vrednot in čustev, ki jih je sicer treba spoštovati. Iskrenih prepričanj in čustev marsikaterega državljana in, verjamem, tudi katerega izmed poslancev opozicije. A ti slednji včeraj, upam si trditi, niso bili med najbolj zagrizenimi ali pa se sploh niso oglasili.
Nihče od tistih, ki so se odlikovali s sovražnim govorom, vratolomnimi kavzalnostmi, konstruiranjem dokazov za vnaprej postavljene teze, zmerljivkami in kar je še podobnega, seveda ne bo priznal, da mu je šlo zgolj za eno: za razvrednotenje kar največ institucij in institutov, začenši s parlamentom in ustavo. No, nemara se vsi, ki so pri tem sodelovali, tega res niso niti zavedali. So pa bili ‘voljni pomagači’, ki so, če nič drugega, obsedeli, ko je predsednik države prišel in odšel iz državnega zbora. To dogajanje naredi naravnost srhljivo. Navzlic ‘potrebni’ večini, s katero je državni zbor ponoči nazadnje podprl predlog družinskega zakonika in zavrnil predlog za ustavno obtožbo predsednika, se bojim, da je demokracija včeraj utrpela nove resne poškodbe.
Ne zato, ker bi se opoziciji posrečilo koga neposredno prepričati, da sta družinski zakonik in predsednik države naglavni nevarnosti v državi, ki ji je Janez Janša namenil biti svetilnik 21. stoletja. Prej bi verjel, da se je marsikomu zagabilo, s kakšnimi besedami in sredstvi, na kakšen način opozicijski gromovniki utemeljujejo svoj ‘pravični namen’. Toda ne kaže se slepiti: včerajšnje dogajanje v državnem zboru je bilo namenjeno stopnjevanju relativizacije ‘vsega obstoječega’, homogenizaciji in mobilizaciji trdega jedra privržencev in volivcev ter razpihovanju neartikuliranega besa ‘ljudstva’ nad ‘onimi zgoraj’, tako nenaključno pogosto imenovanimi ‘garažna koalicija’ in tako lahkotno proglaševanimi za zagovornike ‘pedrov’ (ciganov, izbrisanih itd.).
Ta cilj je bil v marsičem dosežen in tudi state-of-the-union zadnja tretjina predsednikovega včerajšnjega nastopa (mimogrede: veliko bolje bi bilo, če bi predsednik države termin za takšen nastop pred poslanci zahteval že pred meseci, v kontekstu ‘zagovora’ pred predlogom ustavne obtožbe bo njegove besede ‘razpihal veter’) v državnem zboru tega ne more bistveno spremeniti. Dokaz za to bo razprava ob obeh napovedanih interpelacijah, referendumska kampanja proti novemu družinskemu zakoniku in vse drugo, kar bo sledilo v skladu z neizprosno logiko ‘napenjanja sil za postavitev druge slovenske republike’.
Tale naš Državni zbor je včeraj dokončno postal žaljivka za vse pomembne in spoštovane prehrambene inštitucije, kot so hlevi in svinjaki. Pravzaprav je naš parlament samo še slepič demokracije.
Za najbolj spoštljivo demokratično se je tokrat vsaj v drugem delu parlamentarnega resničnostnega šova izkazala četica Plemenitega (kot da bi utelesili tisto neupoštevano spoznanje o mejah jezika in sveta ter molku , ki sledi). Več dostojanstva bi lahko izkazali samo še z obstrukcijo…
demokracija? pri nas globoko, kot pravilno ugotavlja avtor, po definiciji starodavnega Sokrata (demokracija je enako vladavini drhali). ker nikjer in nikoli nismo uspeli z bolj Platonovo individualizacijo človekove družbe, smo za najmanj slabo možnost izbrali demokracijo razvejano na zakonodajo, izvršitev, sodišča,.., ki bi naj drhal omejila in v strukturo dodala vrednost, ki so jih opisovali posamezniki tipa Hume, Voltaire (v gimnaziji so nas globoko v komunizmu cepili na kontra-komunizem vrednote evro demokracije, a res?). temelj, ki bi naj izgradil družbo, kjer množica ne more nikoli in nikjer več iti na ceste, narediti revolucijo tipa, pokoljimo vse, ki niso bili z nami na ulici in,.. in.. nima smisla. če komu še ni jasno, kam pes taco moli, je včeraj postalo jasno. meje so odprte, kdor ima možnost naj balkan zapusti, ostali pa, ali z drhaljo nna ulico ali bo ulica naredial svoje.. plaz, ki so ga sprožili členi komunistične partije SFRJ počasi polzi,.. in jasno, da ni drugače kto hje bilo za časa KP SFRJ,. .pa saj imamo opraviti s partijo in ne z demokracijo. nezmožnost političnega nasprotnika spoštovati,..komunizem v svojem najboljšem izdanju! in na jesen revolucija? ki žre svoje lastne otroke?
Urednik Vojko, Vaš zapis Vam utegne postati še nevaren. Ni naklonjen članom KP SFRJ. In slednji so hudo zamerljivi in imajo spomin slona (pa ne letečega).
meni se zdi vse skupaj en ponesrečen desničarski poskus “mitinga resnice”; sonce je malo posijalo, pa se jim mudi
Zanimivo. Zelo zanimivo. Razlaščeni, obespravljeni, lačni, brezposelni, ekonomsko zatirani, ljudje brez bodočnosti so torej drhal. Drhal, ki se je je potrebno bati in ji na vsak način onemogočiti vsakršno njeno javno ali celo politično artikulacijo potreb in želja.
Kdo pa je to drhal ustvaril? Kaj pa če se bo tej drhali še pravočasno razsvetlilo in bo na smetišče zgodovine zabrisala tako razne Janše, Žerjave, Jelinčiče kot tudi Kresalovke, Gregoriče, Pahorje in Erjavce skupaj z njihovimi najbolj zvestimi kadrovskimi jedri?? Kaj če bo ta drhal naredila pri državnih jaslih prostor? Veliko prostora.
Ta drhal je več sto tisoč glava množica slovenskih državljank in državljanov z njihovimi otroci vred. To je tista množica 130.000 brezposelnih, 250.000 tistih, ki so sicer še zaposleni pa za svoje delo dobivajo mizerne mezde s katerimi ne morejo zadovoljiti najbolj nujnih življenjskih potreb družine, 250.000 upokojencev, ki za svoje minulo delo dobivajo mizerne pokojnine s katerimi ne morejo preživeti meseca.
Ta drhal je v zadnjih dveh desetletjih bila razlaščena rezultatov svojega minulega in živega dela, odvzete so jim bile temeljne pravice iz dela, dnevno so jim kršene temeljne človekove pravice, zaradi njihovega mizernega ekonomskega položaja so jim omejene pravice iz pravnega in sodnega varstva, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, izobraževanja, kulture in da ne naštevam dalje.
Edino v čemer se lahko strinjava je, da je ta drhal zelo dovzetna za možnosti raznih zlorab in manipulacij. Za nastanek te drhali pa si zasluge enakopravno delijo tako levi kot desni, rdeči kot rumeni in črni ter oranžni ali večbarvni. In ta drhal je po Ustavi R Slovenije nosilec oblasti v državi. Čudna država, v kateri naj bi drhal imela oblast.
V celoti pa se strinjam:
s.d. je rekel/rekla:
sreda, 3. marec 2010 ob 11:07
meni se zdi vse skupaj en ponesrečen desničarski poskus “mitinga resnice”; sonce je malo posijalo, pa se jim mudi