Ali EU ogroža državljanske svoboščine, je bilo izhodiščno vprašanje nedavne razprave, ki jo je v Bruslju organizirala britanska nevladna organizacija Open Europe. V postopku sprejemanja je namreč nov petletni program za področje varnosti, svoboščin in pravosodja, ki so ga poimenovali Stockholmski program, evropska komisija pa bo besedah pristojne komisarke šele analizirala, katere podatke o državljanih že zbira in kako jih varuje.
Nemška poslanka v evropskem parlamentu Birgit Sippel je v razpravi izpostavila vprašanje, ali več podatkov zagotavlja več varnosti. Njen odgovor je, da ne, saj se je recimo lani decembra sporni potnik v Amsterdamu lahko vkrcal na letalo in odletel v ZDA, čeprav je bil na črnem seznamu. Nič ne pomeni kar na splošno zbirati vse mogoče podatke, teh je potem preprosto preveč, vse postane nepregledno, prav tako nič ne pomaga imeti shranjene razne podatke, če šepa pri izmenjavi, povezavah med posameznimi zbirkami …
Evropski poslanci ugotavljajo, da več kot EU sklepa sporazumov o izmenjavi podatkov, več kot omogoča zbiranja različnih podatkov, manj zasebnosti in varstva osebnih podatkov je zagotovljenih za državljane. Zato je nujno treba takoj začeti razpravo, ali ima sploh strategijo za boj proti terorizmu ali ima le različne ukrepe, predpise in sporazume, ki med seboj niso povezani. Narediti je treba analizo, kako terorizem deluje, kako organizacije rekrutirajo ljudi, kako pripravljajo napade, kdo to financira, šele potem bo mogoče zbirati podatke za konkretne namene in učinkovito. Z zbiranjem vse več podatkov vse povprek tega ni mogoče ugotoviti in ni mogoče preprečiti napadov, pravi poslanka Sipplova.
Prav zaradi ugotovitev, da v njem ni bilo ustrezno poskrbljeno za varovanje osebnih podatkov in temeljnih pravic, so poslanci evropskega parlamenta pred kratkim zavrnili začasni sporazum Swift. Na podlagi tega sporazuma bi organi ZDA, ki so pristojni za boj proti terorizmu, imeli dostop do podatkov o transakcijah na bančnih računih državljanov in podjetij v EU prek sistema Swift, kjer so ti podatki zbrani. Sipplova pravi, da imajo poslanci enaka vprašanja kot v primeru Swift tudi glede sporazuma, na podlagi katerega letalske družbe pošiljajo v ZDA podatke o potnikih (PNR), pa o zahtevi za uvedbo telesnih skenerjev na letališčih, zbiranju podatkov o telefonskih in internetnih komunikacijah.
Razpravo o varovanju osebnih podatkov in zagotavljanju temeljnih pravic zahteva tudi razvoj novih tehnologij. Je sprejemljivo, da je prek sistema Google mogoče videti, kdaj kdo leži doma na vrtu pod senčnikom? »To razpravo je treba začeti na tej ravni,« je prepričana Birgit Sippel, ki je sicer prepričana, da v EU državljanske svoboščine niso ogrožene.
Da državljanske svoboščine v EU so ogrožene, pa je prepričan evropski poslanec švedske piratske stranke Christian Engström. Zelo dobrodošlo je, da so nam številni podatki na voljo prek svetovnega spleta, da nam splet omogoča izmenjavo znanja, medsebojno komuniciranje na daljavo, a tehnologijo je mogoče tudi zlorabljati. Tisti, ki podatke zbirajo, lahko ugotovijo, kdo s kom komunicira, kje kdo dela, kaj ga zanima … V tem primeru sodobna tehnologija omogoča enak nadzor, kot ga je recimo imela nemška obveščevalna služba, svari švedski poslanec. Da bi se temu izognili, je potrebna politična odločitev, ki bo uporabo nove tehnologije v takšne namene preprečevala. Do zdaj so politiki videli le boj proti terorizmu, niti slučajno pa niso videli celote.
Evropska konvencija o človekovih pravicah vsakomur zagotavlja pravico do zasebnosti, to velja tako za vojsko, policijo kot zabavno industrijo. Vedno več podjetij s področja zabavne industrije zbira podatke, kaj počnejo ljudje na svetovnem spletu, katere datoteke si izmenjujejo, ker iščejo piratske kopije in uporabnike teh kopij. Države cenzurirajo različne informacije, ker hočejo prikriti genocid, hočejo preprečiti spletne stave, je našteval švedski poslanec.
Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström obljublja, da bodo na evropski komisiji zdaj pregledali, kateri podatki se že zbirajo, za kakšne namene se zbirajo, kdo ima do njih dostop, kako je poskrbljeno za varnost osebnih podatkov in državljanskih pravic in podobno. Na podlagi te analize bo komisija ugotovila, ali je potrebno sprejeti kak nov predpis ali ne, kaj bi bilo treba v obstoječem sistemu izboljšati.
Jonathan Faull, generalni direktor direktorata za pravosodje, svoboščine in varnost, je seveda odločno prepričan, da EU državljanom omogoča ustrezno razmerje med varnostjo, pravicami in svoboščinami. Pogajanja o pristopu EU k evropski konvenciji o človekovih pravicah bo po njegovih besedah v prihodnjih mesecih ena od prednostnih nalog evropske komisije. Faull opozarja, da pogajanja s Svetom Evrope o tem ne bodo nujno enostavna, zato tudi ni mogoče povedati, koliko časa bodo trajala. Minister za pravosodje Aleš Zalar je po februarskem zasedanju ministrov EU za pravosodje naštel, katera so odprta vprašanja – kako bo EU zagotovila, da bo imela v evropskem sodišču svojega sodnika, katere nacionalnosti bo, kako bo EU sodelovala v odboru ministrov Sveta Evrope, ki nadzira izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, kakšna bo njena vloga v parlamentarni skupščini Sveta Evrope in kako je z nekaterimi zelo pomembnimi procesnimi situacijami.
Vsa ta odprta vprašanja kažejo, da funkcionarje in politike v Bruslju in prestolnicah držav članic spet zanimajo zgolj stolčki, varstvo temeljnih pravic državljanov je zanje drugorazredna tema.
