Sonce na vzhodu vzhaja,
Čez dan pa sveti luna nam,
Le kaj hudiča se dogaja?
Pankrti – Novi val
Dogajajo se čudne reči. V času, ko naj bi si vsi »iluminati« prizadevali za razkaditev medijske in moralno-politične megle, se zdi, kot da nekateri prilivajo olje in polagajo mokro dračje na medijski ogenj afer. »Starosta slovenske levice« Niko Kavčič bi kar menjaval premiere in ministre v imenu diamata -»kvantiteta da kvaliteto« – in to preko Pop TV, za katero najbrž misli, da je »naša«, ker je bila na začetku projekt njegove LDS. Mimogrede – ko je ta »stari udbovec« dobil odlikovanje od Janeza Drnovška, JJ in desnica nista zganjala cirkusa kot ob Tomažu Ertlu – najbrž ne le zato, ker se je »tovariš Sultan« liberaliziral, ampak tudi, ker je bil Janez Janša v osemdesetih njegov zaupnik in učenec!
To je omenil sicer že Vlado Miheljak v Dnevniku,vendar bom tule ekskluzivno bolj natančen: menda je Kavčič Janši v tistih časih izročil proti-obveščevalni priročnik Nevidna fronta Vladimirja Vauhnika, Maistrovega borca, polkovnika-staro-jugoslovanske vojske in zavezniškega vohuna! Najbrž je iz tega potem nastal »svet kot zarota«.
Spomenka Hribar, avtorica knjige s tem naslovom iz davnega ‘97 – lucidne in natančne analize JJ-eve politike in psihologije, pa je danes spričo eksplozije afer zmogla le še moralno tožbo: »Tako nizko moralno-politično še nismo bili«. V komentarju Brez sramu se upravičeno huduje nad groznim pohlepom, brezsramnim bogatenjem itd. Super, četudi moral(istič)no, a kje ga je objavila? V Financah - časopisu, ki od svojega nastanka brezsramno fura neo-liberalno vrednostno linijo »pohlep je dober«, pa totalno privatizacijo javnega in državnega ipd. Čudno, ne pa redko – kot vemo, vsaj dva vodilna neoliberalna ekonomista redno pišeta za »levi« Dnevnik. Medijska zmeda je velika, politična votlina, v katero smo vklenjeni, pa postaja z aferami le vse bolj temačna.
Vendar razlike so, še posebej med elektronskimi in tiskanimi mediji – Svet na Kanalu A je ena sama afera; njegova in Pop TV-ja obdelava »garaže slavnih« pa bi morala dokončno zdramiti »levo« konkretno kritiko z imeni in priimki, vendar ostaja pri splošnostih. Teh je nekaj še tudi v prvem resnejšem poskusu v tisku – v torkovem »Dnevniku«(Afere: od razkrivanja gnilobe do dimne zavese), na katerega se je na nacionalki isti večer priklopila Rosvita P.. Ker sem ujel le nekaj minut, sem si celo oddajo kanil pogledati na spletu, a glej ga zlomka – trenutno v spletnem arhivu RTV SLO ni nobenih Odmevov! Tako vem le, da sta nastopila dva od treh predstavnikov »univerzitetnega diskurza« iz Dnevnika, in dva novinarja – reporter Surla iz Hri-bara in pa resna novinarka Ranka Ivelja, ki je v svojem komentarju v torkovem Dnevniku odlično nadgradila dva tedna star tekst podpisanega tule (če sem nekoliko domišljav); celo častno razsodišče Društva novinarjev je aktivirala – sijajno.
Sem pa ujel (se mi zdi) drobno, a pomenljivo disonanco z zadnje čase glavnim nosilcem »univerzitetnega diskurza« o medijih, član Liberalne akademije in avtor pregnantne knjige o somraku medijske neodvisnosti: ta, Boris Vezjak, je namreč kritiziral medije nasploh – gospa Ivelja je bila bolj natančna – izpostavila je »komercialne televizije« in »novinarke«, kar ji gre še posebej v čast. A brez »univerzitetnega diskurza«, znanega tudi kot »tišina, govori stroka« ni šlo, četudi je »nam« že dolgo znano, da je že davno nadomestil brutalni »diskurz oblasti«. A če gre za »levi« univerzitetni diskurz, to kot ne velja, in je ok tudi »kritiko brez konkretne kritike«(če je bila tudi drugačna, je za mojo nevednost kriv MMC).
Neke hudičevo čudne podrobnosti pa so se prikradle tudi v sicer pravšen Dnevnikov ekspoze pravih in zamegljujočih afera – začne se takole: »V soboto je naš kolumnist Marko Crnkovič zapisal, da so moralno in moralistično zgražanje ter posploševanje in obtoževanje prišli tako daleč, da se Slovenija spreminja v en sam orjaški senzacionalistični tabloid!« Trditev je še kako resnična, zato smo si tudi mi zastavili vprašanje, ali nas afere pravzaprav odvračajo od bistvenih vprašanj«. Resničnost gor ali dol – ampak snobovski moralizator, cinični kritikaster, kapitalni posploševalec in obtoževalec vsega razen »pravih vprašanj« kot zastavonoša boja proti moralističnemu zgražanju, posploševanju in obtoževanju? Ta je pa hecna.
Pa ne samo to. »Kam je šel javni denar? Kako posluje država? Ali država spoštuje načela pravne države? Ali država spoštuje človekove pravice? So pred zakonom res vsi enaki?«- to so torej bistvena vprašanja. V redu, a »keč« je tu časovnica. »Če je država sredi 90-tih let relativno uspešno revidirala privatizacijske malverzacije, je bila manj uspešna v zadnji fazi tranzicije, ko izigranih malih delničarjev ni znala zaščititi«, pravi Ali Žerdin. To je popravljeno nadaljevanje njegove periodizacije iz nedavnega komentarja: pod Drnovškom in Janšo se je vedelo, kje so meje »bomo zrihtali« lobiranja – sedaj, pod Pahorjem, pa je to šlo čez vse meje. A res šele zdaj?
Moj spomin ni niti zdaleč tako dober kot Žerdinova baza podatkov – ampak kake čudne privatizacije iz devetdesetih ali treh se pa že spomnim? Recimo BTC? Pa Iskre? Itd. Kaj in koliko je bilo pravzaprav »revidirano«? Ali ni Drnovšek začel o klientelizmu jamrati šele čisto na koncu? So to prava ali napačna vprašanja? Čudna reč. In je čudnih reči v vesolju info-veselja še več, ampak saj vemo – »nobody is perfect«, »nekoga moraš imeti rad«, pa »našim ne bomo cepili dlak«. Ko medijska gnojnica lije kot iz Sveta na Kanalu A, je vsak dežnik dober, četudi z luknjami.
Ok, ampak zakona o medijih in o RTV pa od nikoder. Morda pa je prav to cilj Pop TV-aferaštva? Lahko noč in srečno!
Ob branju tvojega prispevka mi je padlo na pamet, da je “real life” vse kaj hujšega kot “virtual life” oz. najhuša Hri-bar-jeva parodija slovenske politike. No, moram poudariti, da Hri-bar-ja vsaj eno leto nisem gledala, pa se mi zdi, da mora iti v isti smeri, kot je šel. Televizije sploh ne gledam. Sebi prizanašam s senzacionalizmi in tabloidnostmi televizije, saj se cenim.
Že na blogih je toliko senzacionalizma, da mi gotovo ne uide v kako katastrofalnem stanju je “povprečen” Slovenec. Zakaj je tako? Ja… prehajamo iz socializma v kapitalizem. Nekateri so še vedno z mislimi v socializmu. Očitno prehod niti slučajno ne bo gladek. 
Vrednote se radikalno spreminjajo. Tisti, ki so bili prej rdeči, so zdaj črni in obratno, ne veš več, kdo je kdo, kdo je pacient in kdo je zdravnik. Ne veš več, kaj je virtualno in kaj je realno oz. vse skupaj je pomešano do neprepoznavnosti. Pa nič hudega, to se baje dogaja vsepovsod, baje da prehajamo v nekakšno višje stanje in zaradi tega nujno prihaja do “čiščenja”.
lp
http://unexplainedmysteriesoft.....ig-hybrids
London’s Core Clique in Russia Tries to Take Over “Modernization” Policy
http://www.larouchepac.com/node/13670
se pridružujem avtorjevim besedam. vsaki.
in dodajam stalnico, stalnico in še enkrat stalnico. poglejte kdo je član KP SFRJ in poglejte njegova dejanja včeraj in danes..in je vse jasno za jutri. nezmotljivo. pa še nekaj sveti kot ponoreli reflektorji privatizacijskih profiterjev po njihovih ogabnih živopisanih fasadah vil s črnimi strehami,.. najbolj se je masi v SFRJ z lahkoto prodala vila admirala Mamole,..ubogi in razžaljeni so strnili vrste in bruhali po partijskem birokratizmu (ne po partiji) medtem, ko nove revije ni bral prav nihče! in je bil narejen temelj za pokol 200 000 ljudi. na balkanu je bilo potrebno samo sprožiti zavist pa čeprav je popolnoma lažna. stalinizem na tistoistični način, ki v deželici dela in dela. in to zgodbo ponavljamo .. kar bullmastife poglejmo in vprašajmo politika golobiča, koliko so ga dikreditacije (glede na preoskovalno komisijo bi moralo to biti jasno še tistemu, ki ima možgane res na paši) stale.
@james
hvala za vprašanje, odgovarjam obširneje jutri v Objektivu…
@GregorGolobič, hic Rodos, hic salta.
sem prebral misli v Dnevniku g. minister in sem zvečer gledal Geričeve interpretcije zaslišanja (nacionalka) v osrednjem dnevniku; banalna titoizacija porumenelih medijev se nadaljuje z našimi vsakomesečnimi prispevki.
po poti diskreditacij pravi J. Markeš.
In 2005, world oil-production alone (not including natural-gas) was an incomprehensible 80 – 100 million barrels of oil per day.
USGS coastal geologists understand these factors cannot be ignored as far as influencing earth crust stresses and confirm the earth’s response to extracting by force 3,360,000,000 – 4,200,000,000 gallons of the planets vital fluids every single day: Earthquakes and tsunamis.