Poljska izbira projektanta prve proge za hitri vlak

Prva proga hitrega vlaka (KDP) bo od Varšave preko Lodža vodila do Kalisza ali Zduńske Wole, kjer se bo razcepila v smereh proti Wrocławu in Poznanju. Po obliki je dobila ime Proga Y. Odločitev za gradnjo je jeseni 2008 sprejela vlada Donalda Tuska, prejšnji teden so odprli ponudbe za izdelavo študije o izvedljivosti.

V bodočnosti naj bi se Proga Y vključila v obstoječe evropsko omrežje hitrih vlakov. Dolga bo 450 kilometrov, hitrost vlaka na njej bo do 360 kilometrov na uro. Investitorja – (zaenkrat še državno podjetje) podjetje PKP PLK, ki skrbi za železniško infrastrukturo) – bo stala 26 milijard złotyh  oz. 6,5 milijarde evrov, zgrajena pa bo predvidoma leta 2020. Namen Proge Y je znatno pohitriti potovanje po Poljskem. KDP naj bi tako že v 45 minutah premagal razdaljo med Varšavo in Lodžem (zdanji vlak potrebuje približno dve uri), še nadaljnjo uro potreboval do Wrocława (zdaj od Varšave slabih šest ur) oziroma Poznanja (zdaj slabe tri ure), zagotavlja Bogdan Ciszewski, vodja projektne skupine za hitri vlak pri PKP PLK.

Na pripravo študijo o izvedljivosti se je priglasilo 12 kandidatov, na razpis pa prijavilo 5 izvajalcev:
- špansko podjetje Sener s poljsko hčerinsko družbo Kolprojekt in francosko Egis Rail
- francoski podjetji Systra in Safege skupaj z EC Harris (Anglija)
- Ingenierbüro Vössing in Dornier Consulting (Nemčija)
- špansko podjetje IDOM skupaj s podjetjem BPK iz poljskega Poznanja
- nemška in poljska hčerinska podjetja finskega Pöyry skupaj s portugalskim Viaponte

Najcenejšo ponudbo (za 53,2 milijona złotyh oziroma 13,4 milijona evrov) je oddala nemška naveza Vössing-Dornier, najdražjo finsko-portugalska Pöyrys-Viaponte. Za izid razpisa so bolj odločilni načrtovani stroški (s težo 60 odstotkov) od točnega izpolnjevanja naročila (40 odstotkov).

Naročnik pričakuje, da bodo ponudniki poleg predpisanih dveh možnosti proge (prek Kalisza in prek Zduńske Wole) pripravili še dva lastna predloga za potek proge, in sicer enega, ki bo kar najbolj okolju prijazen, in drugega, najugodnejšega (z vseh vidikov). Vsi načrti morajo vsebovati tudi povezavo s t. i. CMK, progo med Varšavo in Katovicami, ki velja za osrednjo poljsko železniško progo. V financiranje študije in izdelavo predhodnega načrta je PKP PLK pripravljena vložiti 86 milijonov złotyh (21,5 milijonov evrov). Vsa pripravljalna dela skupaj bodo predvidoma stala 300 milijonov złotyh (75 milijonov evrov).

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, ponedeljek, 19. april 2010 

Francoskemu dnevniku Le Monde grozi, da bo prenehal izhajati na papirju oziroma bo prodan, saj je od leta 2002 ustvaril za več kot 200 milijonov evrov izgube. Družba zdaj vsak mesec izgubi 1 milijon evrov. Na dan v prosti prodaji proda samo še 120 tisoč izvodov časopisa, v kioskih prvič kupi Le Monde manj bralcev, kot ima naročnikov. Skupna prodana naklada je padla na okrog 250 tisoč. Uredništvo bo večinski lastniški delež v družbi, ki zdaj znaša 60 odstotkov, izgubilo [...]

darja, sreda, 16. junij 2010 

Ob razpravah o plinskih terminalih v Tržaškem zalivu gre morda spomniti, da ima Italija v načrtu tudi druge projekte, prek katerih bo lahko dobivala zemeljski plin iz Rusije mimo Ukrajine, iz Kaspijskega bazena in iz Alžirije. Prvi tak projekt je Južni tok, prek katerega bodo Italijani lahko dobili dodaten plin iz Rusije. Po poročanju Dela je predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller v teh dneh ob robu Evropskega poslovnega kongresa v Cannesu poudaril, da bo Južni tok po načrtih zgrajen [...]

sašo ornik, ponedeljek, 9. november 2009 

Prejšnji teden je finska vlada odobrila gradnjo približno 1200 km dolgega ambicioznega Gazpromovega plinovoda Severni tok skozi svoje vode. S tem je okoli 11 milijard evrov vreden projekt na dobri poti, da bo v prihodnosti Rusiji pri prodaji plina na zahodne trge omogočil zaobiti Poljsko in Ukrajino, pri čemer je zaradi notranjepolitičnih razmer in gospodarskih nevšečnosti trenutno največji problem prav slednja, v prihodnosti pa bi se ji iz drugačnih razlogov lahko pridružila tudi prva.
Odnosi med Poljsko in Rusijo so bili [...]

darja, četrtek, 22. april 2010 

Začeli so se pogovori o tehničnih podrobnostih sporazuma, na podlagi katerega bodo članice evroobmočja in Mednarodni denarni sklad (IMF) lahko pomagali Grčiji. Na evropski komisiji pravijo, da takšni pogovori običajno trajajo med dva in tri tedne. Grčija za pomoč (še) ni zaprosila, je pa finančni minister povedal, da bo maja na suhem, saj bo dobila potreben denar bodisi na finančnih trgih bodisi od partnerjev. Eden od pogojev, da Grčija na kredite preostalih članic evroobmočja lahko računa, je ureditev javnih financ. [...]

darja, sobota, 13. marec 2010 

Medtem ko so finančni trgi v stiski zaradi vloge derivatov v grški dolžniški krizi, je Italija derivatna časovna bomba in številna mesta so v 24-milijardnem minskem polju, je po pisanju spletne strani The Globe and Mail objavila agencija Reuters. Številne lokalne vlade so leta podpisovale zapletene pogodbe, tudi v angleščini, in se tako zadolževale, namesto da bi zniževale stroške. Nekatera mesta se poskušajo zdaj, ko imajo velike izgube, ker obrestna mera raste, derivatov znebiti in tožiti banke, ki so jim [...]