pa amen.
zame osebno pa: pustite mi Dostojevskega in pričnite s samorefleksijo vsi vi člani komunistične partije socialistične federativne republike Jugoslavije. Zakaj le mi je žal, da nismo lustrirali vse člane brez izjeme ali pripadnosti različnim frakcijam in postavili temelj demokraciji, ko je bil zato čas: in to v celi SFRJ brez 200 000 in več mrtvih za kralje na betajnovi oz. osamosvojitelje svojih majhnih deželic, kjer je Raskolnikov zmeraj nekdo drug.

Zanimivo. Nisem zasledil, da bi kdo povzel pisanja Janeza Janše nikjer drugje v medijih.
Mora miniti kakšen dan, da se dojame težo in vso pomenljivost napisanih besed?

Patetično sick.

Zloraba Dostojevskega v politične namene.

Pa to ne moreš verjet! V času ko ‘omrežja’ kupujejo stranke in preko njih državotvorna ministrstva, namesto da bi jih ravno ta ministrstva preganjala, v času ko je izhodna strategija vlade streženje semoličevskim zablodam, namesto da bi vlada zagotovila pogoje za razvoj, v času ko nam real-life udbovci lezejo v vlado, na javno sceno in celo delijo nauke, namesto da bi se jih skupaj z drugimi nosilci totalitarizma postavilo pred sodišče, v času torej, ko se nam država podira na glavo, vesoljno slovensko novinarstvo, z avtorjem tega portala in večino njegovih komentatorjev vred še vedno travmira o Janezu Janši.

Če zanemarimo malce šepavo navajanje Dostojevskega – morda je avtor navedel njegovo delo »Zločin in kazen« zaradi naslova – saj je Dostojevski najbolj izpostavil vprašanje Boga prav v »Bratih Karamazovih«. Tam je v poglavju Veliki inkvizitor položil v usta Ivanu Karamazovu – intelektualcu – tiste znamenite besede: »da, če Boga ni, potem je vse dovoljeno«. Zanimivo je, da je njegove besede spremenil v dejanje prav lumpenproletarec in odrinjeni član družine Karamazovih Smerdjakov, in da bi Ivanu »ustregel«, ubil starega Karamazova. Dostojevski je najbolj naklonjen liku Dimitrija Karamazova, polnokrvnemu junaku, ki je strasten, a nepreračunljiv v svojih dejanjih, in Grušenjki – za katero Dostojevski ugotovi, da ljubi za nič – to je brezpogojna ljubezen. Tu je še Aljoša, novic, nekakšen dobri duh družine, ki pa ni akter dogajanja. Tako se tudi oče Zosimo, pravoslaven patriarh v svoji molitvi, potem ko ga obiščejo Karamazovi za blagoslov in očičenje, pokloni prav Dimitriju in moli zanj … da mu svoj blagoslov. Dostojevski v vseh svojih delih odpira vprašanje odsotnosti Boga – anatomijo izvora revolucije pa je najbolje podal v svojih »Besih«.
Avtor zgoraj navedenega povzetka nas poziva, da premislimo svoja ravnanja in ravnanja tistih, ki so dobili naš mandat. Ali bomo Razkolniki in Smerdjakovi pod vplivom “besov”, ali Dimitriji in Grušenjke? Proces razmisleka se je začel. Redko kdo je ostal ravnodušen ob dogodku/dogodkih in spletu nepojmljivih okoliščin, ki so privedle do njega/njih. Ali smo res na razpotju?
Naj navedem neko svojo prigodo.
Na otoku Silba sem bila v ekipi, kjer smo snemali plesno-glasbeni film v produkciji TV Slovenija. Plesalca sta potrebovala očiščen teren za prav določeno koreografijo. Bila je to nekakšna plitva odprta jama z rdečo prstjo, obtežena s številnimi težkimi velikimi kamni. Že nekaj dni pred snemanjem na tej lokaciji smo začeli odstranjevati te velike kamne. Površina je bila videti čista in z mehko prstjo primerna za snemanje te sekvence. Naslednji dan, ko smo hoteli preveriti, kako je s to lokacijo, smo na površju opazili mnogo novih a manjših kamnov. Odstranili smo jih. Razmišljala, sem, le kdo bi nametal te kamne na to našo očiščeno plat zemlje. In naslednji dan se je ponovilo – spet mnogo čeprav zdaj še manjših kamnov in kamenčkov. Osupla sem obsedela ob robu jame in začela tuhtati. Potem me je prešinilo: seveda. Ko smo odstranili težke velike kamne, smo sprostili pritisk v globini notranjosti jame in zaradi tega so začeli dobesedno lesti na površino vsi tisti manjši kamni, ki so bili dotedaj v globini obteženi in pod pritiskom. Potem smo tik pred snemanjem te sekvence še na hitro odstranili nekaj kamenčkov in posneli takoj. Če bi se vrnila naslednji dan, bi bila nemara zemlja pokrita še z manjšimi kamenčki, ki bi prilezli iz globine. Ali lahko po analogiji te prigode sklepamo, da se je pri nas začel proces lajšanja potlačenih vsebin, ki lezejo na površje naše zavesti in posledično v javnost, in ali je lahko ta dogodek tisti, ki je povzročil, da bomo lahko odstranili najprej veliko težo bremen preteklosti, potem pa še vsa manjša – saj je ta dogodek strnil v eni prostorno-časovni točki toliko »nevralgičnih« povezav, ki izvirajo iz potlačene preteklosti in sežejo v sedanjost tukaj in zdaj. V tem smislu berem avtorjev »apel«.

bolno!

zdaj celo skorumpirani politiki solijo pamet o bogu, zločinu in kazni…

in se postavljajo nad religije ter seveda, povsem razumljivo, nad sodno vejo oblasti.

res smo globoko padli.

“morda je avtor navedel njegovo delo »Zločin in kazen« zaradi naslova” – ali res?

http://www.dnevnik.si/tiskane_.....tiv/218172

Demagog (JJ) ostaja demagog z zasukom. Sedaj je še bolj paranoičen kot je bil še pred kratim.

Oče, če res obstojaš, odpusti jim, saj ne vedo kaj pišejo, vedo pa zakaj. Nekateri komentatorji namreč, da ne bo pomote.

@Anika – Ana M. Mayerhold, naj vas še nekoliko razsvetlim: za “prihajanje” kamenja na površje so v največji meri zaslužni deževniki in ostali gomazeči podzemni predelovalci, ki jih nekateri radi populistično označujejo za golazen v določenih primerih pa tudi za mrhovinarje – ena od “nepomembnih” Darwinovih ugotovitev.
Katarine pa nihče pri zdravi pameti ne bi silil za štedilnik (za kaj takšnega je diploma pravne fakultete in obličje nedolžnosti absolutno premalo) – naj raje gre nazaj v svoj poklic in še naprej sodeluje na sestankih pri zadevah, s katerimi se sploh ne ukvarja.

@zirosi, @Ada Munih
Hvala za dopolnitev, ampak najprej mora popustiti pritisk zaradi teže velikih skal in kamnov na površini. Razen tega nisem videla na Silbi ne tam ne kje drugje nobenih deževnikov, niti po dežju ne; verjetno so, saj morajo biti. No, po moje je moja razlaga o “živih kamnih” precej verjetna, če pa pri tem potem, ko pritisk teže popusti “sodelujejo” še deževniki in mali glodalci ter golazen toliko bolje, a s temi dejstvi je moja poanta analogije, kar zadeva zdajšnje dogajanje, še trdnejša. Razen tega je podkrepljena tudi s primeri iz psihoanalize … pri proučevanju podzavesti in skupinskih arhetipov.

@Anika – Ana M. Mayerhold
Kadar notranja situacija ne pride v zavest, se zunaj pojavi kot usoda, pravi Jung. Zato niti ne preseneča izjava nekega politika, da zadeve z bulmastifi ne jemlje kot afero, temveč je to tragedija par excellence.

Sicer tvegam, da se bo debata sprevrgla za/proti JJu, ampak bom vseeno napisal.

Jaz sem rojen sredi šestdesetih let, kar pomeni da sem si zapomnil govorance raznoraznih tovarišev ob proslavah, zgodovinskih dogodkih, zasedanjih, itd. In tako kot jaz nisem nikoli rinil med kumrovške akademike, tako še marsikdo drugi ne bi rabil riniti. Če pa je že rinil, pa naj bo raje danes lepo tiho, ne da meni razlaga, kdo je ali kdo ni kumrovški akademik. Žal, ampak res žal, je JJ največji kumrovški akademik, če mi kdo ne verjame, pa naj si zavrti kakšne govore iz tistih časov. Saj mene ne moti (ok, je katastrofa, če niso kaznovani ljudje, ki imajo krvave roke – ampak Ameri/Židje naši vzorniki, zavezniki tudi ne kaznujejo), če je kdo bil ali ni bil kumrovški akademik, ampak po dvajsetih letih bi končno lahko spremenil govor in nehal preganjat male rdeče in se nehal ubadat s para(ne)normalnimi pojavi (leteči slončki press).

Ker je nekdo vprašal kaj naj naredi generacija rojena sredi šestdesetih – mi smo vrgli režim in ne JJ ter 10 malih JJev. Ampak, če bi omenil partizane, bi hitro dobil servirano, da so oni p… dim.

@james
@james
Strinjam se z vami. Soodgovorni smo za Balkansko klanje v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, zamislimo se nad tem in obžalujmo. Ko človek tako analizira dogodke in posledično današnje stanje, si ne more kaj, da ne bi prišel do ugotovitve, da je bil ves “projekt” razpada Jugoslavije in osamosvojitve nekdanjih republik “projekt” partij posameznih republik, ker se niso mogle dogovoriti, kdo bo po smrti vođe glavni petelin na gnoju, zato so so si pač omislili vsak svoj republiški kup gnoja. V Sloveniji jim je bila »usoda« naklonjena, saj je je »zgodil« Janša. Tudi svetovne sile so imele svojo računico za razpad Jugoslavije; za njih je pomemben Beograd kot vrata v Bližnji vzhod in na sever v Rusijo (po Donavi in kanalih), Hrvaška in Slovenija pa kot interesni področji Vatikana in novih trgov za Evropo. In nikar ne mislimo, da sta si »partija« in RKC v laseh; to je zgolj na zunaj: saj ena potrebuje drugo, da nas malce tu in tam kakor sprejo in lažje segajo v naše žepe! Kako se je začel razpad? Zelo primitivno in človeško?, vzrok je ta balkanski jal ali zavist in pa dozorelo spoznanje partije in svojih/naših, da, če hočemo imeti poleg oblasti tudi legitimno privatno lastnino in kapital, moramo spremeniti režim: iz »socializma« v »kapitalizem.«. Miselnost pa se ni spremenila. Še vedno se prisega navzven na kolektivizem in se ga čedalje bolj forsira ob hkratnem planskem gospodarstvu po matrici K&K (Kidrič & Kardelj), kar nazorno ilustrira projekt za Prekmurje, ki bo ob vseh naporih in trošenju prinesel morda 10 % realizacijo, ker pobude morajo priti od spodaj navzgor in ne obratno s strani planske države. In pa tista grozljiva samopašnost in potratnost: za en zrezek se zakolje celega vola, ostanek pa zavrže v nepovrat! Skrb države mora biti odlična prometna in informacijska infrastruktura in blaženje socialnih razlik, če te kljub uspešnemu gospodarstvu, nastajajo. Kar zadeva zdravstveni sistem pa je nujno potrebno: POVSEM LOČITI JAVNI IN ZASEBNI SEKTOR. Vsak zdravnik in osebje, ki dela v javnem sektorju ne sme in ne more delati še v zasebnem. Tukaj ni ali/in ampak zgolj in samo ali ali. Lahko so za zasebne ambulante koncesije in plačila storitev za paciente iz zdravstvenega zavarovanja, a zdravniški kader mora delati samo v javnem zdravstvu ali pa samo v zasebnem. Profesorji na univerzi, bodisi medicinski fakulteti ali na drugih fakultetah ne morejo in ne smejo biti: zdravniki v zasebnih praksah ali ministri v politiki; delajo lahko zgolj na univerzitetnih kliničnih centrih ali univerzitetnih inštitutih. Vse ostale oblike incestov uzakonjenih ali ne pomenijo zgolj metanje našega denarja skozi okno in peska v oči državljanom Slovenije. Obstajajo prednosti zasebne prakse in prednosti javnega zdravstva. Morda so v javnem zdravstvu dohodki nižji, a na voljo so najnovejša medicinska dognanja, oprema in izobraževanje, kar si mora zasebnik, če hoče biti na tekočem plačevati sam. O tem, da je medicinska stroka zasšla v slepo ulico pa je treba spregovoriti ob drugi priložnosti.

Odlomek iz mojega daljšega eseja »Denar vs. energija« iz leta 2004; če ga bo »admin« objavil. Če ga bo prebral vsaj en, bo esej dosegel svoj namen.

»Istovetna shema porazdelitve energije (denarja) na 3 x 1/3 se ponovi znotraj posameznikovega kroga, energija je usmerjena v dom, kar pomeni, da od 1/3, ki jo je obdržal posameznik zase, vrača 1/3 staršem, 1/3 rabi za življenjske potrebščine etc., eno tretjino nameni za prihodnji rod oziroma da v rezervo, iz katere tudi ustvarja morda na primer umetnine, za katere je nagrajen post festum, če se izkažejo za kvalitetne, in si postopoma povečuje osnovna in obratna sredstva za to dejavnost, ali pa energijo hrani: doma ali v banki. Izredno pomembno je namreč, da sta vibraciji energije, tiste, ki energizira navzven in tiste, ki energizira navznoter vsaj približno iste frekvence in jakosti; sicer izmenjava, pretok, mešanje, energiziranje ni možno. Kljub temu, da poteka sistem po principu ozmoze, torej dotok energije k višji gostoti/koncentraciji , prevelik razpon, prevelika razlika lahko bodisi poškoduje celico, ali pa se pretok ustavi, če se gostota celice manjša. Toraj bi moral biti posameznik “bolj razvit v vseh smereh”, imeti višji energijski potencial, večjo gostoto, vibrirati močneje, torej biti v povprečju “bogatejši” v vseh ozirih kot država; oziroma vsaj več kot polovica državljanov – potem država lahko oskrbuje/servisira državljane, sicer jih izčrpava! Zdaj imamo stanje “bogate” države oziroma bogat državni aparat, ki brezglavo troši, in energijsko osiromašene (v vseh ozirih) posameznike/državljane. Materialno blagostanje paradoksno pospešuje osiromašenje. Dober primer je nažalost gastarbajterstvo, ki je naredilo po vsej Evropi in vsem svetu tako veliko škodo. Nemčija je izgubljala duhovni potencial svojih prebivalcev, prav tako Francija s pritokom delovne sile od drugod, zato usiha in nima navdiha (Houelbecq Michell: Les particle elementaire, Platforme) – dotok delovne sile od zunaj je pobebavil Francoze pa ne zaradi tujcev ali priseljencev kot takih, da ne bo pomote!, ampak zato, ker so Francozi bogateli zaradi cenene delovne sile brez vloženega lastnega “kvalitetnega”dela v bazičnih dejavnostih. Pri nas pa je kapital/energija od zunaj, na katero receptorji niso bili pripravljeni, naredila veliko škode v okolju, kamor se je prelila. Prehitro in vidno bogatenje ter trošenje, investiranje v hiše, ki niso zrastle iz tradicije okolja in dejanskih potreb, veliki traktorji, avtomobili in veriga gostišč itd. itd. zlasti v ruralnih okolji (npr. Bosna), kjer ni bilo bazične zaloge znanja za ta tehnološki skok, je sprožila silovito zavist zlasti pri partijskih veljakih ter silovit strah pred vsemi temi ogromnimi stroji! Čez noč ter nemir med domačini, zato so se pojavile napetosti, ki so jih oblastniki še podžigali z razvnemanjem in kanaliziranjem teh napetosti v etnične in verske struge, saj so bili tudi sami opijanjenji od vsega tega, zaradi podkupovanja s strani »gastarbajterjev« za administrativne usluge pri gradnji in zasebnih dejavnostih so brez dela nenadoma tudi oni zelo obogateli; prišli so na okus! vsi smo Tito!!!, in so zato, da bi bili prvi in edini “vsak na svojem kupu gnoja”, podžigali požar in požar je bil tukaj. Vzrok je bil dobesedno v presilovitem dotoku “tuje” energije, celica je pregorela, ker je imela nižji napon. Jugoslavija je svet v malem v prihodnosti!! EU je s priključitvijo novih članic dobila zadnjo transfuzijo sveže krvi, energije. A kri je življenjska tekočina vseh prebivalcev zemlje in ima svojo vibracijo in energijo. Če bo EU prešla na model/sistem 3 x 1/3 bo zadihala, sicer bo črna luknja sveta. Vzrok, da je razpadla Jugoslavija kot državna enota je, da je nepovratna finančna sredstva, ki jih je bilo ogromno in ki so do konca šestedestih dotekala, kasneje tudi v obliki ogromnih ugodnih kreditov, neorgansko trošila za luksus partitokracije, namenjala izgradnji težke industrije v ruralnih okoljih in izgradnji “domovine” ob popolni razlaščenosti prebivalcev. Razvoj ni potekal organsko, ampak eksibistionistično prepotentno navzven. Ko so sredstva prenehala pritekati, se je sistem zrušil. Temeljil je na ropanju lastnega prebivalstva. S tem se je tudi popolnoma porušil vrednostni sistem; še danes govorimo o Vidmarjevi vili v Tržiču, čeprav je bila ukradena družini Born. In kaj je Vidmar počel v vili: podpisoval je tudi dekrete za likvidacije. Maribor, na primer, nikoli več ne bo dosegel tiste stopnje kultiviranosti in civiliziranosti, kot jo je imel pred drugo svetovno vojno – v vseh ozirih in segmentih. Opustošila ga je po vojni jugoslovanska udba ob kakor statiranju slovenske: in pustošenje teče naprej; o-glasovalni stroj Potrkava naprej … Beograd pa izsiljuje z arhivom! Da bi se izoblikoval industrijski delavec in da bi se nato razvijal postopoma skupaj z razvojem tehnologije, so potrebne tri generacije v industrijskem okolju. Tovarne ste privatizirali?, izropali še enkrat, delavci, tisti, ki imajo tradicijo delavca in ogromno znanja pa životarijo na nadomestilu za nezaposlenost in se upijanjajo in pretepajo otroke in soprogo. Vsaka ura, ko ti delavci ne delajo, prinaša opustošenje skupnosti na 2. potenco. Žalost jim blaži horror estetizirana gnusnost iz tv prve, kanala A, Tv-neta in tv paprike itd. itd. V Celju je podoba slična … kolosej, stadion … igre, igre, namesto kruha pa kokice za brojlerje; izreden porast organiziranega kriminala … Tisti, ki ga danes moti denacionalizacija, ne ve, kaj govori, in je nevaren. Z lastnino, ki je ni ukradel, ampak prislužil kadarkoli, dokler je ne zapravi, si lastnik pridobi pravico do odgovornosti do te lastnine, pravico za njeno vzdrževanje in mu je morda in mu tudi je lahko osnovno ali obratno sredstvo za njegovo dejavnost. Če novi stari lastniki trošijo zgolj za lepo in razkošno življenje, za luksus, je kriv vrednostni sistem in nizka raven osveščenosti okolja, torej država; svojega kapitala tako rekoč nimajo kam investirati; prvič tak lastnik ne zna investirati, drugič ni okolja! Zato za božjo voljo, ne obdavčujte nepremičnine. Lastniku, ki odgovorno in skrbno ravna z nepremičnino, dodajte energijo! Le- ti bodo pognali sistem; ne obdavčujte pretirano dohodkov/oziroma prihodkov/dobičkov? tistih malih podjetij in obrtnikov, ki izstavljajo račune in so prihodek dosegli z delom; dodajte jim energijo. Obdavčite pa zelo zelo visoko luksuz!!! Ker ta je najbolj škodljiv in najbolj onesnažuje okolje, vzpodbuja vse nastranosti v družbi! Luksus je krašenje človeka, ki je živ mrlič. Kapital naj se vrača tja, od koder je prišel po principu 3 x 1/3, ko je rezultat dela, ne pa finančnega inžineringa!!!!!!!!!!! Ta dejavnost mora počasi usahniti, ker je škodljiva, izčrpava vitalnost Zemlje! Kapital ni merilo, ker je puhlica, dim. Zlato ni več osnova za denar, ampak je osnova vitalna energija človek!. Lep primer za to je tudi ta, da ne glede, kako učinkovito si država prizadeva s socialnimi pretoki amortizirati neravnovesja, je za pretežno večino tistih, ki jim je socialna pomoč namenjena in jo potrebujejo, ta pomoč nedosegljiva, ker so na nižjih energijskih frekvencah kot je frekvenca, po kateri pomoč priteka; gre za nizko izobrazbeno raven, ki ne obvlada veščin, ki so potrebne, da si pridobijo pomoč. A to se bo v prihodnje še stopnjevalo, ta državljanska nepismenost prebivalstva se nadaljuje in veča. Vprašajte ljubljanske srednješolce, kje v Ljubljani dobijo svoj Izpisek iz rojstne matične knjige ali na primer, kje lahko uredijo vpis lastnine v Zemljiško knjigo ali si pridobijo Izpis iz Zemljiške knjige … Večina jih več ne zna potovati z vlakom … avtobusom … E-poslovanje ni rešitev, je zgolj dopolnitev in podpira lenobo uradnikov, in je v našem okolju neizvedljiva, ker zahteva preciznost in enake postopke za vse- če pa že, je potrebno imeti tudi materialne arhive!!!. Ulice mest bodo čedalje bolj puste in prazne in velika skupina državljanov , ki so že zdaj državljansko nepismeni bo postala takoimenovana “peta rasa” – brezimne sence. To je v veliki meri tudi vzrok za položaj, v katerem so se znašli nekateri takoimenovani “izbrisani”. Zaradi državljanske nepismenosti cvetijo korupcija, klientelizem, nepotizem; povprečen državljan Slovenije ima še vedno občutek, da mu je bilo v Upravnih enotah kaj poklonjeno oziroma, da je dobil dokument zaradi prijaznosti uradnika … Namesto, da bi se vsi skupaj zavedali da so istovredni!!!!! in da je “občan” storitev že plačal z davščinami ali pa jo še dodatno plača s takso. Zato je tudi pomoč Afriki povsem neuspešna, oziroma je celo škodljiva. Zaradi teh pojavov je tudi nemogoče sestaviti program za bančno e-poslovanje in ali oziroma e- poslovanje državne uprave pri nas na sedanji stopnji kvalitete – vendar je tudi v e-bančništvu zlovešči zametek Zemlje kot planeta-zapora (glej: Nick Sandberg, Blueprint for a Prison Planet). Na svetu ni programerja, ki bi naredil računalniški program, ki bi upošteval vse izjeme, vse stranske prilive in odlive brez dokumentov v bankah, izjeme za dokumente izdane brez potrebnih podatkov in soglasij za posamezne priviligirane itd. v upravnih enotah; zato se je sesula SIGMA NLB! Preprosto ni tako velikega računalnika na svetu, ki bi lahko upošteval vse “izjeme”!
Zaradi ozmoze sta morala prej ali slej pasti tudi dvojčka v New Yorku; koncentracija virtualnega kapitala, električnih kablov, e-naprav, t. j. bil strd ali med vitalne energije velikega dela človeštva, visoka gostota koncentracije na relativno mali površini, upošteva se tloris in pritisk na enoto površine, je imela globalno razsežnost, ne glede na to kdo ali kaj je pilotiralo letala. Dvojčka sta delovala kot najmočnejši zemeljski magnet! (Vsaka podobnost z zažigom Reichstaga je točna – dvojčka so zrušili “latniki”!) Zato sledi počasno sesuvanje kapitalskih mrež po principu domin, ground zero je nekaka zaslonjena črna luknja.
Tako se tudi veliko socialne pomoči po svetu in pri nas prelije k prevarantom, bodisi v vladi, bodisi k posameznikom, ki so še kako državljansko pismeni, kar zadeva kakor njihove pravice!!!! pravice. … Eden od vzrokov pri nas je tudi togost socialnih centrov; socialni delavci ne hodijo na teren, ničesar ne vidijo in se odzovejo le na tisto, kar “prileti” v center. A v vseh sistemih uspevajo najbolj prevaranti, da le ne motijo oblastnikov …

Po načelu teh treh tretjin, 3/3, 1/3 x 3 ne more priti pri kroženju energije do kolapsa, zastoja ali stagnacije. Taka ekonomija daje naslednji izid:
1.
posameznik je prost in nima eksistencialnega in/ali eksistenčnega strahu – pretok energije je
izravnavajoče tekoč;
2.
posameznik živi po človeški in človekovi meri: v času 24 ur, torej v času enega dne nameni 1/3 dneva – 8 ur delu, 1/3 dneva – 8 ur počitku in 1/3 dneva – 8 ur budnemu sanjanju – imaginaciji in druženju. Tedaj je kreator, stvoritelj v univerzumu; vitalno energijo vrača v univerzum in ga bogati! (Zakaj pastirji v grškem polisu niso bili neposredno udeleženi v upravljanju polisa? Zato, da so lahko neovirano “sanjarili”; iz njihove domišljije-imaginacije je Sokrat tkal svojo modrost in jo prevajal v besedo. Sic!)

A kje začeti:
1. predpogoj je finančna disciplina!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!, ki se mora uvesti brezkompromisno takoj, brez zastoja energije-kapitala. To je prvi pogoj za ozdravitev ekonomije in splošnega počutja ljudi. Prenehati je potrebno z investicijami in vlaganji v razvoj – razvoj kam? Najprej je treba očistiti hišo!
Za to ni nobene potrebe po novih zakonih – nasprotno; večino pravil igre je potrebno dosledno igrati po obstoječih pravilih, potem pa pravila igre vrniti na izhodišče in začeti na novo. Postopoma ukinjati princip akontacij, preiti na plačilo za nazaj! Akontacije in/ali krediti so, kakor, da bi posekali drevo, preden je zrastlo, in bi potem vseeno gradili s tem lesom. Kaj, kako ….? Kreditni sistem je imel smisel do določene mere, ko je bil notranji potencial prebivalcev višji kakor zunaj njih; a sedaj se je prebivalstvo izčrpalo, potenciala ni več, krediti ne morejo več dvigniti in pognati sistem v gibanje. Katerakoli ukinitev že obstoječe proizvodnje ali preselitev obstoječe proizvodnje izven energijskega pretoka skupnosti povzroči globoko rano. Izgubi se družbena zaloga znanja v nepovrat, razen tega ni več generatorjev razvoja, saj bi moralo morebitno prestrukturiranje potekati izrecno od spodaj navzgor in ne tako kot v ekonomizmu od zgoraj navzdol, kar je čista nebuloza in velika škoda, ki je sistem ne bo mogel nikoli v celoti uravnati. Proizvodnja je generator energije, ne zgolj v samem proizvodu in kot prihodek oziroma dobiček od prodaje, ampak pomeni, da organizem živi. Ni toliko pomemben dobiček, najboljše je stabilno stanje s težnjo navzgor … Veliko, veliko tega se je izgubilo. Priliv tujega znanja, ki je na višjih frekvencah, za katerim je druga zaloga družbenega znanja je strup za okolje z nižjo fekvenco. Po sistemu ozmoze se bo še tisto malo okoljske substance izlilo v višjo koncentracijo. Zato je tako pomembno, kaj domači mediji prinašajo v domove. Zdaj je njihov program pretežno ubijalski za narod kot tak. Kjer ni poezije, ni ničesar. Poetično navdihuje, prazno, pobebavljeno ubija … Težko se bomo postavili na noge … Energijski potencial prebivalcev se strahovito niža, od tod tudi apatičnost, neudeležba na volitvah …
2. postopen prehod na sistem 3 x 1/3, tri krat treh tretjin!
3. princip treh tretjin je aplikativen na vsa področja človekovega bivanja: je in se širi globalno in univerzalno. Je prava manaceja, zdravilo …

To je recept za model, ki se mu reče: perpetum-mobile. Energy is money. Money is energy. ENERGY IS ETERNAL DELIGHT. ENERGY IS LIFE, LIFE IS ENERGY. Energija je večna slast, JE življenje; a nikakor ni večna sla po čemerkoli, ki je nenasitna, je mrtvičenje, usihanje, životarjenje v slabi neskončnosti … zdajšnji sistem se nepovratno ustavlja v smeri usihanja … do popolne entropije … Nihanja “ekonomske rasti” bodo čedalje v krajših intervalih in čedalje šibkejša …

Ekonomizem je nebuloza za ščitenje ter vzdrževanje pijavk. A propos, na primer: 85 % zdravil, ki jih “spacka” farmacevtska industrija s tako velikimi donosi in dobički, je odveč; vsaka tabletka “natistkana” v korist delničarjev je strupena! Torej je kakršnokoli širjenje te panoge škodljivo. Medicina je postala industrija. Producira bolnike, namesto, da bi celila. Medicina ne more delovati po principu storilnosti, kar velja za industrijo. Medicina sama se napaja in prekomerno črpa energijo, namesto, da bi jo vračala, ali pa vsaj omogočala zdrav pretok, še dodatno črpa iz bolnikov, ki jih “izdeluje” ekonomizem, zastruplja z dragimi zdravili in škodljivimi sevalnimi napravami, in tako medicina servisira ekonomizem. Vse, kar se danes kupuje v medicini – najdražje aparature – je zastarela tehnologija!!!!!!!!!! pa naj bo aparat narejen danes! Pošastno! Zaradi ekonomizma se povečuje število obolelih za rakom, ki je posledica dolgotrajne zaskrbljenosti in žalosti, za aidsom: posledica nemožnosti sanjarjenja – imaginacije širšega števila prebivalcev zaradi kraje vitalne substance. Zato usiha Afrika …, ki je življenjsko pomemben organ Zemlje … Je Zemljina maternica imaginacije – tam ljudje ne sanjarijo več, nimajo več imaginacije, uničili smo njihovo “družbeno” zalogo znanja – bili so vrtnarji Zemlje, zdaj so posoda za odpadke ostalega “razvitega” sveta … (Obstajajo resni študije o namerni okužbi Afričanov in celotnega človeštva z AIDSOM – Phoenix Journal: The Last Great Plague Upon Man: AIDS and related Murder Tools).
Industrijski princip proizvodnje se je razrasel kakor plevel tudi čez Univerzo. Avtonomnost Univerze je potrebna zato, ker je univerza kot taka – valilnica. Profesorji so starši, odrasle ptice, jajca so študentje. Če ste kdajkoli opazovali ptice, ko valijo, so zamaknjene, sedijo v gnezdu in skrbijo, da se ohranja potrebna toplota, potrebna varnost itd. Gnezdo le redkokdaj zapustijo. S svojim telesom taka valeča ptica čuti zgoščevanje v jajcih in spremlja konfiguracijo v piščanca. To je popolnoma zaprt sistem, ki ne prenese nobene motnje od zunaj. Nikoli v zgodovini univerze se še ni zgodilo, da bi bili profesorji karkoli drugega, kakor profesorji, ker je to popolnoma nezdružljivo in s tem že a priori takoj pade avtonomnost univerze. To je zločin za bodoče generacije inteligence, da so profesorji tudi politiki oziroma ministri in delajo hkrati za proizvodnjo v najširšem smislu izven univerze. Če imajo druge države navidezno bolj ohlapna pravila, kar zadeva profesorje, ki se pojavljajo v javnosti in so pop zvezde s svojimi publikacijami, je to izrazit nacionalni advertising tiste nacije, ki jih oglašuje. A za njimi je množica neimenovanih sodelavcev in profesorjev, ki skrbno in zavzeto opravljajo svoj poklic. A vse univerze zahodnega sveta so načete po revoluciji leta 68 je namreč oblast/država zaradi strahu pred pohodom študentov in nove inteligence/intelektualcev skozi institucije države umetno in namenoma vpeljala in pospeševala na univerzah hedonizem (droge, spolno sproščenost in “sproščenost” v odnosih, neformalnost). Pohod skozi institucije te zadnje žlahtne generacije Evrope se je nato sprevrgel v pohod na institucije in ta generacija je še pospešila razkroj, ker je zaradi uživaškega hedonizma izgubila navdih. Namen inteligence je namreč, da servisira in realizira “izboljšave”, ki vznikajo od spodaj navzgor. Tisti vrhunsko usposobljen delavec na svojem delovnem mestu prvi zazna, kaj bi se moglo izboljšati; on je generator inovacij … nikakor pa ne moremo uvajati novih modelov in novega znanja od zunaj, od zgoraj navzdol; lahko le apliciramo modele in način, kako se neka ideja realizira in udejani, ampak vselej od spodaj navzgor: na sredini se ta dva dejavnika srečata in tako pride do sinergije, če jo okolje zmore sprejeti. Vselej pa je potrebno izhajati od spodaj navzgor. To, kar zdaj počnemo, je blaznost … In nobeno izobraževanje odraslih tu ne pomaga. IBM je začel z enostavnimi računskimi stroji, ki so imeli štiri operacije in pisalnimi stroji; nato so prav ti stroji in tisti, ki so jih izdelovali poganjali razvoj naprej. Inteligenca mora sanjati; ne glede na to, ali ima to kaj opraviti s prakso v njihovem okolju. Ko se v okolju pojavi vzgib novega, ima inteligenca na voljo več rešitev za realiziacjo tega vzgiba, pobude, izboljšave itd., a nikoli obratno … Proces poteka od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol … Edison in Bell bi v Sloveniji lahko le lovila ribe … In kaj se je dogodilo pri nas po letu 1945: zaradi upijanjenih z –izmom in zmago ter oblastiželjnostjo je ta populacija, ki je imela nizko raven družbene zaloge znanja v vseh ozirih, likvidirala prav tisti sloj populacije, ki je imela višjo zalogo znanja. Ostala je izropana večina v vseh ozirih. Naslednji zločin za celotno populacijo v Jugoslaviji, je bila čistka univerzitetnih in srednješolskih učiteljev, ki jo je izvedel prav Edvard Kocbek po naročilu, v času svojega ministrovanja kot zvezni minister za prosveto; to lahko naredi zgolj brezvesten človek ali pa nespameten …? Če bi menil drugače, bi moral odstopiti! Univerza je razen tega, da je valilnica, tudi hram učenosti. Njihov “izdelek” je inteligenca, ki servisira vladarja, a tistega, ki hodi za ljudstvom, ne pred njim! Univerza naj bi izvalila tudi nekaj intelektualcev, iz katerih se rekrutirajo akademiki. So potreben notranji Brdavs, njihova naloga je razsajati, povzročati ustvarjalni nemir v sinergiji z okoljem, so neke vrste prometniki in vsake toliko časa bi morali zakričati: “CESAR JE NAG”! So izven produkcije, na ravni, ki nima stika z dnevno politiko: po svoji nalogi so nekakšni “dvorni norci”!, in morajo s prstom kazati na neumnosti oblasti. A zato so jim v vsej zgodovini človeštva oligarhijah/dikaturah posameznika ali skupine domači Martini Krpani odvzeli glavo in ljudstvo je še naprej tihotapilo “bruse in kresilno gobo” … ali pa pralne stroje …

Za Slovence oziroma državljane Slovenije in ostale, ki delajo v njej, so vse te anomalije še toliko bolj usodne, ker je vitalne substance malo; res pa je, da si hitreje opomore in bi si, če bi bila ta vitalna substanca sposobna imeti več navdiha … A navdih pride, ko človek ne počne ničesar, ko razmišlja …o neuporabnih in nekoristnih stvareh, kar je generično bistvo človeka in je najkvalitetnejša dejavnost. . Druga je izdelovanje česarkoli z rokami … Roka je proteza možganov. Že pisanje s pisalom na papir ali karkoli navdihuje in celi bolj kot še tako dolgo buljenje v ekran ali tipkanje po tipkovnici računalnika in pobebavjanje na medmrežju, če ne veš natanko, kaj iščeš! Že če napišemo eno samo voščilo z roko in ga pošljemo po pošti, smo dodali energijo v skupnost. SMS ali e-mail jo troši. Ne gre, da bi se zdaj vrnili v kameno dobo, ampak da oboje kombiniramo; stare načine izdelovanja z najnovejšimi. Slovenci smo po izvoru resnično Veneti, ker venemo; zelo smo že načeli svojo vitalno substanco. Zakaj je temu tako? Tudi zaradi negativne selekcije, ki jo neprestano sami izvajamo; zaradi nezaceljene preteklosti in zato vdinjaja tujemu – internacionalnemu – bodisi na zahod ali na vzhod; obe smeri sta se izkazali za zločinski, zaradi prestižnega nezdravega tekmovanja med sabo, ne da bi bili kdajkoli nacionalni! V preteklosti je bilo tako vedenje smiselno, čeprav zveni paradoksno; a z razvojem vrhunskih tehnologij in možnostmi pretoka energije (navdihov) in novega kvantnega skoka v svetovnem merilu – smo lahko kot sistem bolj samo-zadostni in izvirni, če bomo obvladovali in obvladali najprej kroženje energije v lastnem sistemu, in se kot taki prepletli z ustvarjalno energijo sveta. Preveliko trošenje energije manjše skupine posameznikov in omogočanje silovitega curljanja ter odtekanja energije v prazno, krvavenja, iz katerega se napajajo zunanji akumulatorji izven skupnosti, ki je energijo generirala – zaradi notranjih blaznih povzpetniških nebuloz skupine posameznikov – to je zločin, ki se nikoli v preteklosti še ni zgodil v taki meri – pri nas; to je siromašenje ter ubijanje vitalne substance skupnosti, Slovencev, državljanov te skupnosti, v skupni drži: državi. Afrika je tukaj! In vse to pretežno pridno servisirajo učeni bedaki, ko servisirajo goltneže. Če danes v dobi, ko smo stopili v tretji milenij in glede na tehnološki razvoj odteče iz Slovenije energija v vrednosti 1 tolarja, oziroma, da ne poberemo s tal jabolka, ki je zrastlo doma in pojemo banano, je to za skupnost isti hip izguba energije v vrednosti 3 tolarjev, ali v vrednosti 3 jabolk, nato v vrednosti 4 tolarjev energije z izkušnjo/znanjem, nato v vrednosti 16 tolarjev/jabolk …in tako naprej na kvadrat; to pomeni, da se enega izgubljenega tolarja ali zavržene jabolke nikoli več ne da nadomestiti, vrniti v vitalno substanco skupnosti. Slovenija postaja kolonija … cela Slovenija je Las Vegas ali Singapur – puščava realnega!

Po načelih slovenskega ekonomizma se v vitalno substanco, to je v posameznika neposredno vrne le 10 % energije, namesto cca 33 % oziroma 66%, a še na teh 10 % se prisesa takoimenovana civilna družba, t.j. nevladne organizacije – vse zaradi tega, da ne bi ljudje začeli dihati prosto, da ne bi začeli razmišljati, o sebi … In potem ekonomisti in/ali ostala inteligenca (ne intelektualci, teh tako ali tako ni – več) trošijo ure in ure in ogromne vstote denarja, da bi iznašli, kako iz 30 cm blaga vendarle sešiti obleko, za katero je potrebno najmanj tri metre blaga; in potem ugotovijo, da to ne gre in da se je potrebno zadolžiti. In to počenjajo brez sramu, namesto, da bi priznali, da je blaga zgolj 30 cm, zaradi nenaravne distribucije energije, finančnih sredstev. To je tako, kakor da bi rastline dobivale le 10% potrebne sončne svetlobe-energije. Inteligenca torej laže, kar pa ji prinese dodaten zaslužek, ker lahko še dodatno dela v “prostem času”, da bi laž prikrila in žveči že prežvečeno v nedogled; in nikoli ne opravi nalog, za katere je prvenstveno plačana, v službi na delovnem mestu … Potem so taki ljudje nervozni, nesrečni in hlastajo za kratkotrajnimi užitki, ki jim kot inteligenci ne pritiče, kar pelje tako njih kot vse nas v jamo k ostalim umrlim a ne pokopanim … izgubijo največ, izgubijo človeško dostojanstvo, so ponižani, ker so se pustili ponižati … iz strahu …

Dotok in odtok energije mora biti v ravnovesju. Zato je potrebno pridne in neumne ustaviti, ker delajo nepopravljivo škodo; blokirati. Ekonomizem namreč črpa najfinejšo obliko vitalne energije – to je mentalno energijo, družbeno zalogo znanja – to je namreč KULTURA, kultura je družbena zaloga znanja po sociologu Thomasu Luckmannu – in s tem povzroči ozonske luknje v možganih skupnosti …; vrne pa ničesar, še ničle ne, zgolj in samo poneumlja in takoj uduši vsak navdih.

Energija mora namreč po principu treh tretjin, 3 x 1/3 “energizirati” tri krožnice okoli centra, t.j. – vitalnega posameznika, t.j. izvora energije in se na kraju vrniti v svoj izvor, k svojem izvoru; tako da se prav ta posameznik, ta baterija, ki se zdaj zgolj prazni, tudi polni in napolni s prav to energijo, s to povrnjeno energijo, katere “izkušnjo” v obliki znanja si odvzame, tako jo prečisti in jo znova obogaten z njenimi izkušnjami, ki jih je “doživela energija” v treh krožnicah, ponovno po principu treh tretjin odda v obtok … To v nobeni ideologiji oziroma -izmu do zdaj ni bilo možno, zato ker katerakoli ideologija oziroma –izem, danes je to ekonomizem, uniči navdih in ne navdihuje, ker ne vrne energije v izvor; s tem uniči duha, uniči spirit, uniči na(v)dih … ljudstvo več ne diha s polnimi pljuči … Tu in tam pride sicer zaradi pomanjkanja energije do revolucij, družbenih sprememb, ki pa zadevo zgolj slabšajo … na kratek rok se sprosti “ustvarjalna” energija, ki pa že teče iz rezerve, iz napetosti med razredi, kar je generirala dualnost, generirala jih je napetost med + in -, a sistem na daljši rok kljub temu usiha. Navidezni razcveti po revolucijah in/ali reformah so čedalje krajši, revolucije bi sicer kazale težnjo po izbruhih v krajši intervalih …. dokler se sistem ne bi izčrpal do entropije – do nepopravljivega stanja, neobnovljivega stanja … ni več vitalne substance. Danes ni več razrednih razlik, 4/5 prebivalstva Zemlje so enake baterije, ki se zgolj praznijo … Oglaševalska industrija jih poskuša vzpodbuditi z najbolj občutljivim dražilom – erotizmom – ali z etničnimi napestostmi, da bi še oddajale energijo, z vojnami, strankarskimi prerivanji, volitvami, a napetost usiha, napona ni več … nihče ne more več napeti loka …

Zato možje!, sedite skupaj za okroglo mizo in z močjo mandata, ki ga imate, ter z znanjem? in energijo udejanite model treh tretjih, 3 x 1/3. Žene in soproge naj vam medtem kuhajo. MOŽJE ZNAJO, ŽENE VEDO! Kuha je največja umetnost sveta, ki pa ste jo ponižali do tal in iz hrane naredili ekshibicionizem in godljo brez vrednosti. (Industrijski način pridelovanja hrane tako ali tako ubija vitalno energijo v njej). Žene in soproge bodo mirne in zadovoljne, ob njih se boste umirili in dosegli potrebno zbranost, ki je tako potrebna za resno delo. Ko boste umirjeni in zbrani, da boste znova lahko slišali, videli, okušali in vonjali … tedaj vas bodo soproge in žene ljubile. Ne bodo si izmišljale nepotrebnih stvari, če pa si jih, jih blokirajte. Žene iz jeze, ker mož nikoli ni tam, kjer so, prekomerno trošijo in se grejo prestižne igrice na vaš in na naš račun. In ne bodite makroji svojih soprog in hčera, slovenskih deklet in mladeničev za večjo kranjsko klobaso in več cvička; okusa tako ali tako ni … Možje postajajo impotentni, žene čedalje bolj iztirjene (histerične) in potrebne …

Človek vse življenje lovi samega sebe; prej ali slej se sreča s seboj. Vprašanje je, ali se bo prepoznal – morda se bo zgrozil ob svoji resnični podobi, ki jo bo uzrl na koncu. Odpustite si svoje zgrešitve. Vsi smo krivi, nihče ni raven; eni pa so tudi odgovorni – odgovor iščemo v sebi in za svoje početje tudi odgovarjamo sebi; odgovorno smo zavezani mandatu svojega življenja in življenja Drugega, bližnjega. Ljubite sebe, kakor ljubite svojega bližnjega. Če človek ne ljubi, ne sprejme samega sebe, tudi ne more ljubiti nikogar drugega, niti boga ne, ki je v človeku, ki je “jaz sem”. Religija je odnos do samega sebe; vera je zaupanje vase. Zato naj človek odpusti svoje zmote najprej sebi; šele potem bo lahko odpustil Drugemu. Bogu je vseeno; on niti ne “greši”, niti ne odpušča … Človek se mora do kraja soočiti s svojo bolečino, ne glede na to, od kod izvira in kaj jo je povzročilo. Ko bolečina zareže do samega bistva in ko jo človek povsem podoživi* v trenutku tako intenzivno, da umre, to je skrajna dopustitev biti, potem naslednji hip vstane obnovljen in prost. Pri tem seveda ne mislim telesne smrti, ampak popolno predanost vsemu in sebi v sebi – to je smrt starega in rojstvo novega. Slovenci umiramo “na obroke”, kakor je to ubesedil Igor Torkar, ker se nočemo in ne moremo soočiti z bolečino v sebi, zato je toliko pitja, razgrajanja, drogiranja in suicidov. A vse to niso strupi, ki bi sami po sebi ubijali (na primer: tobak/cigareta ne ubija srečnih ljudi; ubija žalostne in ubija jih napis na škatlicah cigaret. (Ali veste, da so naše praprababice in prababice v Savinjskih alpah kadile pipe; tobak so pridelale same! Nikotin namreč vzpoduja razmišljanje in z dimom se širi znanje, kadar kadi inteligenten človek; tega so potem deležni tudi ostali). Vino etc. ne škodi, če ga pije zadovoljen človek. Kadar pa človek utaplja v vinu strah, je streznitev še strašnejša … ergo alkoholizem! Odpustite si, saj ne veste, kaj delate.

Wellington je po zmagi pri Waterlooju kot velik vojskovodja, profesionalen vojak, mogel izreči naslednje besede: Še bolj žalostna od izgubljene bitke je dobljena bitka, ko se je uzrl po padlih vojakih v poštenem boju obeh vojsk. Izjavite to, zmagovalci!!! Odpustite si. Mi pa bomo sklonili glave in se s hipom molka zazrli v vašo človeško grozo in jo bomo z vami so-čutili in po-doživeli v spoštovanju do vas. Ecce homo!

Moder vladar hodi za ljudstvom, da vidi in sliši, kje in kam si ljudstvo utira pot in mu po svoji moči zmerno odstranjuje ovire, oziroma ga opozori nanje. Ljudstvo je namreč kakor reka, teče prosto in se plemeniti skozi svoje izkušnje … Tako si nabira znanje, drugega znanja ni in le tako si narod kopiči svojo zalogo znanja – kulturo.

Generator vitalne energije je Eros, ki ubira nasprotnosti v ubranost v popolni predanosti in zavzetosti. Izid je oživljena in obnovljena vitalna energija. Ponižali ste ga, Eros, v sužnja, ki goni meh smrtonosni nenasitni sli po več, sli, ki se je ne da utešiti in pelje v omrtvičenje, v otrplost, v usihanje, v popolno puščavo, v puščavo realnega … ne v smrt, ker tudi smrt je oblika obnavljanja energije, ampak v životarjenje, medlenje …. brez konca in kraja … brez utehe … Vsi čustvujete, a le redki čutite … zato ni možna sočut, empatija. Vrnite dostojanstvo očetom in materam, mesto ki jim pripada. Posledica uzurpacije mesta očetov in ponižujoč odnos do mater je nasilnost v družini, saj očetje komaj še vzdržujejo svojo homeostazo in homeostazo družine ali pa morajo to početi matere in s tem še dodatno uzurpirajo mesto očeta; očete ste spremenili v hlapce, v sužnje kapitalu, ki jih še dodatno mrcvarijo soproge, ki jih je strah za preživetje družine – otrok. Družine trošijo brezglavo še tisto malo, kar imajo, zaradi terorja kapitala skozi oglaševanje in proizvajanje iznakaženih podob človeka, bodisi žene, bodisi moža, deklic, fantov, otrok, življenja … staro omiko ste jim vzeli in jo nadomeščate s kokicami! Eksibicionizem z domačo hrano itd. etnologov ne reši ničesar! Šola pošilja otroke “Z glavo na zabavo!!!” zakaj ne na “z glavo v zid”, kar je isto … Mislite, da bo konec, če se bo ustavila mass-production!?, štancanje odpadkov … Nato nastopijo še vsi pisani arbitri in institucije, da še dodatno s svojim škodljivim zavzetim delovanjem, zato da bi zaposleni v njih upravičili delovna mesta in/ali honorarje, izčrpavajo družino, namesto, da bi člane družine umirili in imenovali vzrok, nasprotno, člane družine ščuvajo enega proti drugemu, jih bombardirajo z nebulozami o čedalje večjem nasilju v družini; nasilje nad družino pa izvaja “ekonomizem” – država! Nasilnost je del človekove narave; sama nasilnost je lahko tudi pozitivna kvaliteta; imeti mora možnost izpuha v ustvarjalnem delu, to je družbeni izpuh za nasilnost, tega pa ni! Nogomet!!!, bog pomagaj, ki služi le za omrtvičenje in drogo že tako otopelim že skoraj praznim baterijam … Ta adrenalin je postal brez učinka … posledica je an-estezija … ne-čutenje, brez-čut-nost … a dokler prinaša dobiček nekaterim … se bo ubijanje vitalnosti nadaljevalo …

Če bi Slovenija uspela uvesti načelo distribuiranja posameznikove energije v treh tretjinah, bi resnično mogla stopiti v zlato dobo. Tista skupina, ki bo razdelala in pognala v stvarnost ta model ekonomije v najširšem pomenu – tista skupina si zasluži vse nagrade tega sveta – najmanj Nobelovo …

Priletela sem s plovilom z desetega planeta, zasedala sem v Kristalnem dvorcu pod Biserno goro, po Sloveniji me je spremljala karavana mene: na lastno in za lastno substanco.«

Ana M. Mayerhold, 2004