Preden je bil objavljen javni razpis za dobavo oklepnikov za češko vojsko, je menda avstrijsko orožarsko podjetje Steyr-Daimler-Puch Spezialfahrzeug (SSF) za svoje vozilo pandur lahko lobiralo pri najvplivnejših čeških politikih. Jan Vlček, svetovalec za oboroževanje, bi obdržal 7 odstotkov vrednosti posla, če bi po njegovi zaslugi bil sklenjen med SSF in Republiko Češko – tako je zapisano v tajni pogodbi med njim in SSF, ki da jo imajo novinarji praškega dnevnika MF Dnes. Če bi obveljal dogovor iz leta 2006 za nakup 199 pandurjev v višini 23,6 milijard kron (910 milijonov evrov), bi to za Vlčka pomenilo 1,65 milijarde (64 milijonov evrov), sicer pa bi od 14,4 milijard kron (555 milijonov evrov) za 107 pandurjev pospravil 1 milijardo kron (38 milijonov evrov).
S čim bi si Vlček zaslužil mastno plačilo? Njegova naloga naj bi bila urediti tri srečanja za SSF: eno s tedanjim notranjim ministrom in kasnejšim premierjem Stanislavom Grossom, eno z ministrom za industrijo in trgovino Jiříjem Rusnokom (oba sta člana stranke čeških socialnih demokratov, ČSSD) ter eno z načelnikom generalštaba, generalom Pavlom Štefko ali namestnikom obrambnega ministra Jaroslavom Škopkom. Vsa ta imena so črno na belem zapisana v tajni pogodbi, pravijo na praškem dnevniku.
Toda Vlčku ni uspelo. Namesto naštetega je za 19. marec 2003 uredil srečanje SSF s takratnim predsednikom spodnjega doma češkega parlamenta Lubimírjem Zaorálkom (tudi iz ČSSD). S premierjem so navezali stik preko poslanca ČSSD Radima Turka, ki je tudi član obrambne in varnostne komisije češkega parlamenta. Predstavniki SSF na sestanku so bili Malzacher, Habitzl in Kriegbaum. Vse to naj bi bilo razvidno iz memoranduma, ki da ga imajo v rokah novinarji.
Oba politika iz vrst ČSSD sta potrdila, da se je opisani sestanek res odvil. Zaorálek pravi, da je šlo za “vljudnostno srečanje”; v isti sapi zatrjuje, da o konkretnih projektih ni bilo govora. Sploh da ni prepričan, ali je bila izrečena beseda “oklepnik”, pravi.
“Nekaj mesecev kasneje se je Češka odločila nabaviti oklepnike,” pristavi praški dnevnik. Predlog je podal tedanji obrambni minister Miroslav Kostelka na ministrskem svetu novembra 2003. Naročilo je bilo oddano marca 2005. Že pred tem naj bi se končalo sodelovanje med SSF in Vlčkom – po besedah Vlčka, in sicer na njegov predlog.
posel pandur
- novembra 2003 se kabinet premierja Vladimíra Špidle (ČSSD) odloči naročiti 240 oklepnikov za češko vojsko
- aprila 2004 vlada premierja Stanislava Grossa (ČSSD) odda naročilo
- januarja 2006 se kabinet premierja Jiříja Paroubka (ČSSD) odloči nabaviti 199 oklepnikov SSF za 23,6 milijarde kron, z možnostjo poznejšega dokupa 35 oklepnikov
- po razveljavitvi pogodbe zaradi zamude pri dobavi izpogaja leta 2009 vlada Mireka Topolaneka (ODS – državljanska demokratska stranka) nakup 107 pandurjev za ceno 14,4 milijard kron; en pandur je Čehe tako stal približno 135 milijonov kron (5 milijonov evrov), Portugalci pa so za isti oklepnik plačali več kot trikrat manj, poroča MF Dnes
Odločitev naj bi bil Vlček sprejel po tem, ko mu je bilo postalo jasno, da Avstrijci od njega pričakujejo vplivanje in podkupovanje politikov. O tem v MF Dnes dvomijo; po njihovem mnenju je bil Vlček prekinil sodelovanje, ker za svoje dotedanje izdatke od Avstrijcev ni bil prejel poplačila.
Enemu pomembnejših čeških odvetnikov Tomášu Sokolu se ne zdi nič nenavadnega, da so se podjetniki želeli srečati s politiki. Sam je med letoma 1990 in 1992 kot češki notranji minister opravil več podobnih pogovorov, kjer so mu podjetja predstavljala svoje izdelke. “Ključno je, ali je med srečanjem in sklenitvijo posla bil tudi ustrezen razpis,” poudarja. V pogodbi, iz katere navaja MF Dnes, ne vidi ničesar nemoralnega – če seveda ne gre za krinko za kak drug dogovor, o katerem bi se dalo govoriti kot o korupciji.
Kaj na vse skupaj pravi SSF? “Steyrovo stališče je, da zadeve ne bomo komentirali,” pravi Jan Piskaček.
