Vse bolj postaja jasno, da so imeli pri prikrivanju podatkov o zadolženosti Grčije in pri informiranju javnosti, da je Grčija pred bankrotom, pomembno vlogo špekulanti. Glede tega se je že konec januarja oglasil Nobelovec Joseph Stiglitz, ki svetuje grški vladi, in vladam v EU sporočil, da si špekulanti zaslužijo lekcijo.
Economist Joe Stiglitz, who is advising the Greek government, last night denied that the country would require a bail-out, and urged national authorities to intervene in markets to “teach the speculators a lesson”. Likening the situation to the Asian financial crisis, in which even healthy economies were targeted as hedge funds and investors withdrew from the region, he told the Sky’s Jeff Randall Live show: “The speculators will always look for the weakest link. What they’re doing now is a version of the Hong Kong double play in 1997 /1998. “What Hong Kong did in response was to raise interest rates and intervene in the stock market. They burnt the speculators and Europe needs to do the same thing.”
Publicist William Engdahl je še bolj neposreden. Res je, da je Grčija po vstopu v evroobmočje trošila preveč in presegala mejo za proračunski primanjkljaj, ki je v Maastrichtskih merilih določena pri 3 odstotkih BDP, toda grški finančni ministri in politiki so nasedli vabam ameriških investicijskih bank Goldman Sachs in JPMorgan Chase, kakor kažejo poročila. Grkom so omogočile, da nekaterih obveznosti niso prikazali v knjigah, zato so lahko namesto realni primanjkljaj, ki je znašal 6, 7 ali 8 odstotkov BDP, prikrili in navajali, da znaša le 3, 3,1 ali 3,3 odstotka BDP. Ko je bila novembra lani objavljena informacija, da je lanski proračunski primanjkljaj Grčije – zlasti zaradi finančnih instrumentov, ki jih je banka Goldman Sachs prodala grški vladi – dosegel 12,7 odstotka BDP, so se zbudile bonitetne agencije, ki imajo seveda sedež v ZDA in so tesno povezane z družbami, ki obvladujejo Wall Street.
Ti »veliki varuhi zaupanja v kreditno sposobnost«, ki so spali, ko je izbruhnila finančna kriza pred dvema letoma in pol, pa takrat, ko je leta 1997/98 izbruhnila azijska kriza, so naenkrat postali pozorni na Grčijo in ji znižali bonitetno oceno, ugotavlja Engdahl. To je bil božji dar za sklade hedge in druge visoko špekulativne investicijske skupine po svetu, da so oslabile evro. Tako so pozornost od velike zadolženosti ZDA in šibkega dolarja prenesli na evro. Dolar je že skoraj celotno lansko leto zaradi prevelike zadolženosti ZDA v težavah in pod vprašajem kot rezervna svetovna valuta, njegovo zamenjavo zahtevajo zlasti Kitajci in Rusi. Zato nekateri vidijo hitro znižanje bonitetnih ocen za Grčijo in opozorila, da so v enakih težavah tudi Španija, Irska, Italija in Portugalska kot manever za zaščito dolarja.
Grška vlada je zdaj prisiljena na zahtevo EU izvesti ukrepe, ki jih Mednarodni denarni sklad (IMF) sicer zahteva od držav v razvoju, pravi Engdahl.
If they don’t do something very convincing, the interest rate that they’re going to have to pay on their debt—and they have to refinance something on the order of $17 billion euros this year—that they just won’t be able to refinance it. No secondary market will exist for Greek sovereign debt. So they’ve got to do something. However, the Greek populace and the trade unions in Greece have a very militant tradition, a very strong tradition of trade union activism and social protest. So people are going out in the streets and having rolling strikes across Greece to protest these austerity measures that they’re being asked to do. So it’s really kind of a Mexican standoff at this point as to what will happen. And as long as it is a Mexican standoff, the dollar miraculously is going to be strong, despite the weakness of the US economy and the fundamentals of the US economy, and the euro will be the weak man of the major economies.
Engdahl je prepričan, da enaka usoda kot Grčijo čaka Italijo. V tej državi so razmere še hujše, ker ima bistveno večji javni dolg kot Grčija, saj znaša več kot 120 odstotkov BDP. Vse kaže, da je Italija na enak način kot Grčija prikrivala preveliko zadolževanje, s tem, da naj bi ji pomagala investicijska banka JPMorgan Chase.
So under the Berlusconi government, people are very skeptical that the truth is coming out as to the true fiscal situation there as well. So it could be quite likely that in the euro land there’s going to be a very, very rough patch over the next two to three years as these questions come to the surface. You can’t put these things off forever, but the question is what you do about it.
Evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Olli Rehn je po zasedanju ministrov za finance dejal, da je evropski statistični urad Eurostat od grške vlade že zahteval podatke o spornih poslih, s pomočjo katerih so Grki prikrojevali proračunski primanjkljaj. Te podatke morajo poslati v Luksemburg na sedež urada do petka, 19. februarja. Rehn na podlagi prvih podatkov ugotavlja, da druge države spornih poslov z investicijskimi bankami in špekulanti niso uporabljale za prirejanje podatkov, toda preiskava, ki bo temeljita, je šele na začetku. Španska ministrica za gospodarstvo in finance Elena Salgado Méndez, ki je na konferenci za novinarje sedela poleg komisarja Rehna, je zatrdila, da investicijske banke tovrstnih poslov španski vladi niso ponudile, a tudi če bi, bi jih zavrnili.
Gre pa za to, da so investicijske banke vladam ponujale začasno zamenjavo posojil v dolarjih in jenih v evre po fiktivnem tečaju, zato so dobile več evrov, kot bi jih smele oziroma so se zadolžile bolj, kot so prikazale v knjigah, ker so odplačilo preložile. Ti računi so zdaj začeli prihajati na dan.
Evro v zadnjih tednih naglo izgublja vrednost. Konec lanskega leta je za 1 evro bilo treba še odšteti 1,50 dolarja, zdaj, šest tednov kasneje, je tečaj 1,36 dolarja, kar je deset odstotkov manj. Kljub temu je evro danes še vedno v primerjavi z dolarjem za 15 odstotkov dražji, kot je bil pred štirimi leti. Voditelji in finančni ministri članic EU so enotni, da bodo Grčiji ponudili finančno pomoč, če jo bo potrebovala, kar z drugimi besedami pomeni, da bodo naredili vse za rešitev evra.
