Prevelik javni dolg in proračunski primanjkljaj skrbi tudi podjetja, saj vplivata na njihove možnosti za dostop do kapitala in tudi na ceno kapitala. Evropska komisija, ki je pravkar začela svoj mandat, in evropski svet, ki ima zdaj stalnega predsednika, morata zaradi tega opraviti svojo nalogo in poskrbeti, da bodo vlade v državah članicah EU dosledno izvedle ukrepe za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in javnega dolga, hkrati pa tudi izvedle potrebne strukturne reforme, ki bodo omogočile gospodarsko rast in socialni model, na katerega je Evropa ponosna. To pa ni tak model, kot ga imamo zdaj, ampak ga je treba prilagoditi novim razmeram, recept za to pa je prožna varnost, je dejal Philippe de Buck, generalni sekretar evropskega združenja delodajalcev BusinessEurope.
Predstavil je letošnjo gospodarsko napoved, v kateri evropski delodajalci – iz Slovenije je član združenje delodajalcev – ocenjujejo, da bo letošnja gospodarska rast v EU 1,2-odstotna, kar ni dovolj za ohranitev sedanjih delovnih mest in odpiranje novih, pa tudi ne za odpravo presežnih proračunskih primanjkljajev in javnega dolga. Lani je bila rast BDP v EU negativna (-4 odstotke), kar pomeni, da je letošnja napoved bistveno boljša, a še vedno so razmere negotove, opozarja De Buck. Javni dolg bo letos še rasel in na ravni EU predvidoma dosegel 80 odstotkov BDP, v evroobmočju 85 odstotkov BDP, v skladu z maastrichtskimi merili, ki veljajo za članice evroobmočja, pa sme doseči največ 60 odstotkov BDP.
Evropska komisija in evropski svet sta pravkar predstavila strategijo Evropa 2020, ki bo nadomestila neuspešno lizbonsko strategijo in naj bi zagotovila EU razvoj. V BusinessEurope pravijo, da je leto 2020 predaleč, EU po njihovem mnenju potrebuje jasen načrt in program za obdobje mandata sedanje evropske komisije in evropskega parlamenta, to pa je do leta 2014. Do takrat morata poskrbeti za okrepitev notranjega trga, zlasti na področju storitev, za povečanje vlaganj v raziskave in razvoj na 3 odstotke BDP in okrepitev zunanje trgovine, saj gospodarstvo v EU 15 odstotkov BDP ustvari s trgovino s tretjimi državami. Podjetja v EU bodo svoja naročila in prodajo letos lahko povečala na račun rasti povpraševanja in gospodarske rasti zunaj EU, zlasti hitro rastočih gospodarstev, kot sta Kitajska in Indija. Izvoz v EU se bo po oceni BusinessEurope letos povečal za 4,2 odstotka. Hkrati pa imajo evropska podjetja v več sektorjih prevelike zmogljivosti, zato bo potrebno prestrukturiranje in velike investicije v ključne sektorje in tehnologije.
Uspešnega izhoda iz krize in okrevanja gospodarstva po oceni evropskih delodajalcev ne bo, če podjetja, zlasti majhna in srednja podjetja, za financiranje razvoja, investicij, ne bodo imela dostopa do kapitala. Ta podjetja za razliko od velikih družb nimajo dostopa do trga obveznic, zato so odvisna od posojil, ki jih lahko dobijo v bankah. Njihova vloga je zaradi tega tudi ključna in zdaj podjetjem še ne zagotavljajo dovolj kapitala. Tudi za ustanavljanje novih podjetij ni na voljo ustreznih virov kapitala.
Brezposelnost ostaja problem. Evropski delodajalci ocenjujejo, da se bo letos in lani v EU število delovnih mest zmanjšalo za 6,6 milijona, kar se sliši veliko, a vendarle bo to za 2,8 milijona manj, kot so kazale ocene v lanski jesenski napovedi. Stopnja brezposelnosti v EU bo letos dosegla 10,2 odstotka, najvišja (20,4 odstotka) bo v Španiji. Z gospodarsko rastjo med 1 in 2 odstotka BDP v obdobju od leta 2010 do 2014 bo mogoče v EU odpreti 6,5 milijona novih delovnih mest, zmanjšati javni dolg za 450 milijard evrov oziroma za 6,9 odstotka BDP in znižati stroške za plačilo obresti za 11,5 milijarde evrov oziroma za 0,2 odstotka BDP, ocenjujejo v BusinessEurope.
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je voditeljem članic EU na nedavnem neformalnem zasedanju evropskega sveta ob predstavitvi predloga strategije Evropa 2020 izpostavil, da se je zaradi krize industrijska proizvodnja v EU v primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja zmanjšala za 20 odstotkov, brez zaposlitve je ostalo 23 milijonov ljudi, od tega 7 milijonov v zadnjih 20 mesecih. Delež izvoza EU v svetovnem izvozu se zmanjšuje, predvsem na račun rasti izvoza Kitajske (ta je že prehitela Nemčijo na lestvici največjih izvoznic na svetu) in Indije.
Članice EU so med seboj povezane in se morajo med seboj usklajevati, saj je do 70 odstotkov delov za vsak avtomobil narejenih v drugih državah članicah EU. Rast v vrednosti 1000 evrov v eni članici EU prek medsebojnega trgovanja pripomore k rasti v drugih članicah v višini 200 evrov, je našteval Barroso.
In kakšna zdravila ponuja evropska komisija in so jih po besedah predsednika evropskega sveta Hermana van Rompuya podprli tudi voditelji držav članic? Evropski načrt za inovacije, program za digitalno agendo, nov program za odpiranje delovnih mest, nov načrt za nova znanja za nova delovna mesta, načrt z ukrepi proti revščini, strategijo za nizkoogljično gospodarstvo, akcijski načrt za področje energije in nov program za industrijsko politiko v času globalizacije. Pa proti koncu letošnjega leta se bodo voditelji predvidoma vsak mesec sestali in se posvetili podrobnejši razpravi eni od tem.
Kaj reči? Drugače kot pri propadli lizbonski strategiji, bodo pri strategiji Evropa 2020 – z njenimi smernicami je po besedah predsednika vlade usklajena tudi slovenska izhodna strategija – »zdravniki« bolniku predpisali nove diete in nove programe za hujšanje in o njegovem zdravju se bodo bolj pogosto pogovarjali, saj »dogodki narekujejo dnevni red«, kakor je Herman van Rompuy pojasnil, zakaj so voditelji prejšnji četrtek svoj prvi neformalni vrh začeli z razpravo o razmerah v Grčiji. Ko bo prišel čas, da pokažejo rezultate oziroma bi se morali soočiti z dejstvom, da je bolnik še bolj debel in bolan, bodo na stolčkih na evropski komisiji, v evropskem parlamentu in tudi v vladah večine držav članic itak že novi »zdravniki«.
