Zdaj je še prvi politik javno, čeprav posredno, povedal, da se boji razpada evroobmočja. Ta politik ni kdor koli, je predsednik evroskupine, predsednik luksemburške vlade in minister za zakladništvo Jean-Claude Juncker. Ta politik je prepričan Evropejec in predsednik vlade v EU z najdaljšim stažem in največ izkušnjami. »Monetarna unija dolgoročno ne more obstati, če razlike med plačilnimi bilancami postanejo prevelike,« je povedal za Süddeutsche Zeitung. Sedanja kriza po njegovih besedah potrebuje dobro vodenje, jasno je treba povedati, »za kaj gre in kaj bo«.
To pomeni, da mora grška vlada vedeti, kaj je njena naloga, ta pa je, da mora letos proračunski primanjkljaj znižati za 4 odstotne točke. Če ukrepi, ki jih predlaga, ne bodo dovolj, mora sprejeti dodatne. Če bodo Grki naredili vse, kar morajo, lahko računajo tudi na pomoč drugih. Če bodo imeli težave pri refinanciranju, lahko računajo na pomoč, s tem, da Juncker še ni mogel povedati prek katerega instrumenta, o tem se mu tudi ne zdi potrebno javno govoriti, »ker nočemo vznemirjati finančnih trgov«. Zagotovil pa je, da imajo na voljo veliko instrumentov, ki jih bodo uporabili, če bo potrebno.
Predsednik evroskupine je zatrdil, da se bo evroskupina – ki se enkrat na mesec v Bruslju sestane v sestavi finančnih ministrov in ministrov za zakladništvo članic, ki imajo evro – veliko bolj intenzivno ukvarjala s konkurenčnostjo članic. Grčija je namreč ena od tistih članic, ki je od uvedbe evra izgubljala konkurenčnost, na pozive, naj ukrepa, pa se vlada do zdaj ni odzivala. Mimogrede, tudi Slovenija je med članicami, ki ji konkurenčnost gospodarstva pada.
Ker so Grki ves čas pošiljali na Eurostat prirejene podatke, Juncker podpira predlog evropske komisije, na podlagi katerega bi Eurostat v prihodnje imel pooblastilo za preverjanje podatkov, ki jih dobi iz prestolnic držav članic. Predlog uredbe, ki bi mu to omogočil, je prvi akt, ki ga je sprejela nova evropska komisija in poslala v obravnavo na svet EU. Ministri za finance ga bodo drevi v okviru evroskupine in v torek v okviru sveta EU za ekonomske in finančne zadeve že obravnavali. Na januarskem zasedanju so nekateri ministri možnost, da bi okrepili pristojnosti Eurostata, odločno zavračali.
Maastrichtskih meril oziroma pakta stabilnosti in rasti, kjer so določeni pogoji za zadolževanje držav članic in proračunski primanjkljaj – javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP, proračunski primanjkljaj pa 3 odstotkov BDP – ni treba spreminjati, po Junckerjevih besedah vsebujeta instrumente, da bi država bankrotirala. Predsednik evroskupine se ne strinja, da bi morali članico, ki omenjenih pravil ne upošteva, izključiti iz evroobmočja. Izključitev bi povzročila potres, njegovih posledic ne bi bilo mogoče nadzorovati. Preprečiti je treba, da država pride v nevarnost bankrota. Izstop iz evroobmočja bi za Grčijo pomenil konec.
Jean-Claude Juncker, ki evroskupino vodi od leta 2004 in je januarja začel nov mandat, obljublja, da bo sam vodil razpravo, koliko in kakšne razlike med članicami evroobmočja je mogoče dopustiti. Paziti je treba, da razlike ne bodo vedno večje, zato je treba gospodarsko politiko med članicami evroobmočja bolje koordinirati, govoriti je treba o konkurenčnosti, razlike v gospodarski rasti, kupni moči, inflaciji, trgu dela, instrumentih za oblikovanje plač, izvajanju strukturnih reform. Ni dovolj samo govoriti o evropski vladi, kar predlagata Nemčija in Francija, treba je biti tudi pripravljen na večjo koordinacijo, ne pa vztrajati pri nacionalnih interesih.
Članice EU se tudi prepirajo, kdo naj EU zastopa na zasedanjih G20, kjer se sestajajo voditelji in finančni najbolj razvitih in najhitreje rastočih držav na svetu. Juncker meni, da bi evroskupina morala sodelovati na zasedanjih finančnih ministrov G20, saj razpravljajo o tečajni politiki. »Dokler Evropejci mislijo, da so posebej močni, če za mizo sedi čim več njihovih predstavnikov, kar druge vznemirja in moti, so po mojem mnenju možnosti, da bi takoj pripeljali za mizo predsednika evroskupine, majhne,« je dejal Juncker in s temi besedami pravzaprav povedal vse o razmišljanju voditeljev članic evroskupine in EU nasploh.
