Ukrajina po volitvah: Julija Timošenko se bo morala sprijazniti s porazom

‘Pri takšnih volitvah nikoli ne bom priznala legitimnosti Janukovičeve zmage,’ je po volilni nedelji, ki je njenemu tekmecu prinesla tri odstotno prednost, na srečanju svoje stranke v ponedeljek naznanila predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko. Do pričakovanih zapletov je torej prišlo, čeprav po ukrajinski prestolnici še ni vzniknila armada strankarskih šotorov ene ali druge strani (a se je nekaj predstraž že pojavilo).

Na volitvah, ki so jih tuji opazovalci označili za poštene in brez resnih neregularnosti, je Viktor Janukovič, predsednik Stranke regij, ki ima večino podpore v vzhodni Ukrajini, dobil le tri odstotke več glasov kot njegova konkurentka, predsednica vlade in stranke Blok Julije Timošenko. Razlika je minimalna, a kakšnega posebnega upanja za preobrat po sodni poti, predvsem na račun glasovanja po pošti, ob tujih ocenah, da je šlo za dobro izvedene in poštene volitve, ne bi smelo biti. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Catherine Ashton je že čestitala Ukrajini:

The generally calm atmosphere in which the elections were conducted, the open campaign in the media and the fact that the electorate were provided with a genuine choice represent important achievements in Ukraine’s democratic development.

Kljub temu igra še ni končana in plinska princesa se bo še nekaj časa borila. Malo verjetno, da bi lahko s svojimi odvetniki karkoli spremenila, zato je bolje počakati na morebitne množične proteste in poskus nove oranžne revolucije, ki bi pet let po prejšnji Viktorju Janukoviču oblast znova iztrgala iz rok.

Zavoljo hude apatičnosti, naveličanosti in razočaranosti Ukrajincev, ki so po vseh teh letih opustili upe v oranžne sile, če so za njih volili ali so na drugi strani ostali zvesti Stranki regij pa niti dolgotrajni množični protesti niso posebej verjetni. Nekajdnevni že mogoče, takšni, ki bi lahko temeljito spremenili razmere, pa ne. Tudi, če lahko Julija Timošenko v Kijev pripelje svoje ljudi, jih bodo tam že čakali Janukovičevi in si bodo potem stali nasproti v ponovitvi dogodkov izpred petih let. Tokrat kakšne posebne podpore iz tujine ne bo, saj zahodne prestolnice nimajo posebne izbire.

Viktor Janukovič je pred petimi leti res veljal za človeka Moskve, predvsem pa za človeka režima (čeprav je bilo tisto z delitvijo države na proruski in prozahodni del močno poenostavljeno), Julija Timošenko pa z zdaj odhajajočim predsednikom Viktorjem Juščenkom za prozahodni dvojec, ki bi naj Ukrajino popeljal v EU in NATO, če pa že to ne, pa vsaj do njunega praga. Vstop v EU nikoli ni bil resna možnost, saj je širitev že tako ali tako počasna in birokratom v Bruslju predstavlja probleme že ob državah, kot sta Romunija in Bolgarija, kaj bi šele potem v Ukrajino in  z vsemi njenimi težavami. Vstop v Nato je bil po drugi strani vedno povezan z nasprotovanjem Rusije, ki bi lahko zaostrila razmere že s vplivanjem na rusko govoreči del vzhodne Ukrajine.

Zdaj, pet let pozneje, iluzij ni več, Zahod pa ni pripravljen ali sposoben namenjati toliko denarja, da bi lahko Ukrajino držal v svoji orbiti in ji celo pomagal k hitri gospodarski rasti, saj že k premoščanju hude gospodarske krize težko. Strateško pomembna država se tako ozira tako proti Zahodu kot proti Vzhodu in išče najboljši način sobivanja s svojimi sosedi. Zmaga Janukoviča ne pomeni popolne predaje ruskemu vplivu in o tem so si v zahodnih prestolnicah bržkone na jasnem, kakor so si na jasnem, da niti zmaga Timošenkove ne bi samodejno pomenila Ukrajine, povsem usmerjene proti Zahodu in sovražne ruskim interesom. Kremelj si je tako ali tako s pametno strategijo podpiranja več kandidatov, izjema je Juščenko, zagotovil, da po volitvah in ustoličenju novega predsednika ne bo zamer. Ukrajina je preveč pomembna, da bi si to lahko privoščili.

Julija Timošenko je toliko  nepredvidljiva, da je težko napovedovati njene prihodnje poteze, kaže pa le, da bo prej ali slej morala priznati poraz, s čimer bodo odprta vrata prevladi Stranke regij. Delitev na vzhodni in zahodni del še vedno ostaja in kaže na globoko zarezo, ki teče čez državo in še vedno predstavlja sredstvo za manipulacijo državljanov.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
sašo ornik, torek, 12. januar 2010 

Nič ne kaže, da bi novembrska panika okoli svinjske gripe kakorkoli pomagala predsednici ukrajinske vlade Juliji Timošenko, da bi zmanjšala zaostanek za svojim glavnim tekmecem na predsedniških volitvah Viktorjem Janukovičem. Prvi krog volitev, in kaže da bosta dva,  bo sedemnajstega januarja, Janukovič pa ima po anketah  prednost. Trenutni predsednik Viktor Juščenko nima nobenih možnosti.
Ko so se novembra iz Ukrajine začela širiti grozljiva poročila o širjenju svinjske gripe, je predsednica vlade Julija Timošenko pograbila priložnost. Čeprav so v svetovni zdravstveni organizaciji [...]

sašo ornik, sreda, 28. oktober 2009 

Pet let po oranžni revoluciji je Ukrajina zopet pred predsedniškimi volitvami. Nekaj manj kot tri meseci so še do 17. januarja, od nekdanje koalicije Juščenko-Timošenko pa je ostalo le še goreče sovraštvo med dvema soborcema, ki sta barvni revoluciji dala prepoznavni obraz. Oranžni tabor se je razklal, stara delitev na vzhodni in zahodni del Ukrajine pa tudi ostaja stalnica ukrajinske politike.
Tako bosta glavna tekmeca za zmago na predsedniških volitvah Viktor Janukovič, človek ki mu je pred petimi leti revolucija odnesla [...]

sašo ornik, sreda, 28. april 2010 

‘Danes (sprejeti sporazum) predstavlja črno stran v zgodovini ukrajinske neodvisnosti, ‘ je po glasovanju v verkhovni radi, ukrajinskem parlamentu, povedala bivša predsednica vlade in poražena kandidatka za predsednico Ukrajine Julija Timošenko in dodala, da bodo sporazum spremenili takoj, ko se bodo spet polastili oblasti. Predstavniki ljudstva so namreč pravkar sprejeli sporazum z Rusijo, po katerem bo ta lahko še naprej uporabljala svoje mornariško oporišče v Sevastopolu, Ukrajina pa bo v zameno dobila cenejši plin.
V ruski dumi so sporazum potrdili brez [...]

sašo ornik, ponedeljek, 9. november 2009 

Prejšnji teden je finska vlada odobrila gradnjo približno 1200 km dolgega ambicioznega Gazpromovega plinovoda Severni tok skozi svoje vode. S tem je okoli 11 milijard evrov vreden projekt na dobri poti, da bo v prihodnosti Rusiji pri prodaji plina na zahodne trge omogočil zaobiti Poljsko in Ukrajino, pri čemer je zaradi notranjepolitičnih razmer in gospodarskih nevšečnosti trenutno največji problem prav slednja, v prihodnosti pa bi se ji iz drugačnih razlogov lahko pridružila tudi prva.
Odnosi med Poljsko in Rusijo so bili [...]

darja, sreda, 31. marec 2010 

Če bo nova oblast v Ukrajini ravnala nevtralno in ji bo uspelo stabilizirati notranjepolitične razmere, bo to Rusiji zelo koristilo. V polni meri bo lahko izkoristila možnosti za izvoz plina. Rusija ima največje rezerve tega energenta na svetu, v Zahodni Evropi pa raste povpraševanje po njem, rezerve v Severnem morju gredo počasi h koncu. Posebej pomemben zato postaja plinovod Severni tok, ki bo neposredno povezal Rusijo in Nemčijo, piše publicist F. William Engdahl. Po njem  bo priteklo v EU 55 [...]