Jemen, tretje bojišče ameriške vojne proti terorizmu

Vedno, ko režim, ki ga podpira Washington, postane ogrožen, se na prizorišču pojavijo teroristi. V muslimanskih državah je to Al Kaida. Ta fantomska teroristična skupina se pojavi vedno tam, kjer nacionalistična ali proti imperialistična gibanja povzročajo težave lutkam, ki jih podpirajo ZDA. To se zdaj dogaja v Jemnu, državi, ki jo vodi korumpiran režim, ki je zaveznik Washingtona,  ogrožajo pa ga uporniška gibanja, pravi izvedenec za arabski svet Mohamed Hasan.

Mladi Nigerijec, ki je z eksplozivom prišel na letalo iz Amsterdama v Detroit, je bil na seznamu domnevnih teroristov že vse od takrat, ko ga je Američanom prijavil njegov oče. Poleg tega imajo ZDA najsodobnejšo vojaško tehnologijo. S svojimi sateliti lahko vidijo, ali jeste sendvič s tuno ali s piščancem. Zaradi tega je ta teroristična zgodba dokaz, da ZDA izgubljajo nadzor v Jemnu, da so njihovi interesi tam v nevarnosti, razlaga Hasan.

Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh je na oblasti 20 let. Uporniki na severu in separatisti na jugu države ogrožajo stabilnost njegove vlade. Če bi revolucionarji Saleha odstavili, bi to imelo vpliv na celotno regijo in spodbudilo revolucionarna gibanja v drugih zaveznicah ZDA v regiji, zlasti tistih, ki se borijo zoper fevdalni režim v Savdski Arabiji. ZDA, ki so v hudi recesiji, ne morejo dopustiti, da bi režim v njihovi koloniji ogrožala uporniška gibanja. Savdska Arabija namreč ZDA zagotavlja pomembno količino nafte in je njihova pomembna zaveznica na Bližnjem Vzhodu. Če ta regija postane nestabilna, bi to imelo pomembne gospodarske posledice za ZDA, pravi Mohamed Hasan.

Kdo so uporniki v Jemnu in kaj zahtevajo? Na severu države so to hutiji, ki imajo ime po svojem ustanovitelju Huseinu Al Hutiju. Pred štirimi leti je padel v boju, njegovo mesto je takrat prevzel njegov brat. Kot večina Jemencev so hutiji pripadniki islamske sekte zajdi. Pripadnik te sekte je tudi predsednik Saleh, a hutiji ne priznavajo njegove oblasti. Jemen je zelo revna država, njegove glavne panoge so kmetijstvo, ki je vse bolj šibko, nekaj prihodka država ustvari z nafto in ribištvom. Odvisna je od mednarodne pomoči in denarja, ki ga pošiljajo domov izseljenci. Ljudje v državi so vse bolj revni, bogastvo ima v rokah ozka elita okrog vlade, večina prebivalcev je starih manj kot 30 let, leta 2009 je bila stopnja brezposelnosti 40-odstotna. Hutiji so vprašali vlado, kateri so razlogi za zaostalost regije, za pomanjkanje vode in probleme z infrastrukturo. Predsednik jim ni odgovoril, zato so se odločili za oborožen upor. Njihovo oporišče je mesto Sada, pripoveduje Hasan.

Obtožbe ZDA, da hutijem pomaga Iran, so po njegovih besedah neresnične. Če imajo hutijski uporniki dovolj orožja za bojevanje v prihodnjih desetih letih, ga imajo zato, ker jih podpira del jemenske vojske, ne zato, ker ga dobivajo iz Irana.

In fact, many soldiers and officers are themselves also Zaydi.  The struggles in the region have caused more than 150,000 people to become refugees and Zaydi soldiers can see how their brothers are suffering.  Some of them are even joining the resistance. President Saleh must therefore mobilise opportunist Sunnis in the army in order to combat the northern resistance.  This cannot be done with impunity.  This Zaydi president, who has already used his religious convictions to mobilize the population and the army, is today calling on Sunnis to defeat other Zaydis.  Saleh is set to lose whatever support he had left in the north of the country.

Kaj pa južni del Jemna? Ta ima drugačno zgodovino kot severni del, bil je britanska kolonija. Britanci so dogradili pristanišče Aden, ki je postalo pomembno mesto za njihov imperij. Temu ustrezna je bila socialna struktura: na vrhu so bili britanski kolonializatorji, v sredini pa Somalijci in Indijci, ki so ščitili Angleže pred Jemenci, ki so bili na dnu. Britanci so uporabili svoj klasični recept: da so si zase zagotovili zaščito, so dve skupini ščuvali drugo proti drugi. Leta 1967 je gibanje za neodvisnost doseglo, da so Britanci morali zapustiti južni Jemen in nastala je Ljudska demokratična republika Jemen. Severni in Južni Jemen sta se združila leta 1990.

In its present form the country came about as a result of the fusion in 1990 of the People’s Democratic Republic of Yemen, in the south, with the Yemeni Arab Republic in the north.  These two states had different histories. The birth of the north dates back over 10 centuries to the time when Zaydis first arrived in Saada.  But in 1962 a revolution broke out aimed at overthrowing the feudal regime and installing a republic.  Nasser, the Egyptian president and defender of Arab independence, supported the revolutionary movement.  For their part, the US, the UK, Saudi Arabia and the Shah of Iran sent mercenaries to rescue the reactionary elements of the old feudal regime and to weaken Nasser.  The conflict resulted in a terrible war in which more than 10,000 Egyptian soldiers lost their lives.  Finally, the Republican government was not overthrown, but it was weakened by the conflict.  It did not have the means to unleash a cultural revolution or completely to democratize the country, nor to industrialise it.  Even though the Imam-king who led the country escaped to Saudi Arabia, a large part of North Yemen remains at the feudal stage.

Zdaj južni del spet zahteva odcepitev.

The south is demanding again a fair share of power after the corrupt government to all intents and purposes has restored the feudal order.  For the southern Yemenis, who have a progressive history, this situation is unacceptable.  And it isn’t acceptable either for the Houthis in the north.  In this case, President Saleh is unable to mobilise most of the population and army on the basis of their religioius beliefs.  The Houthis are Zaydis too!  The Houthi resistance has exposed the real policies of this government in a way no other strategy could have achieved in so short a time.  The population is discovering what is really happening and discontent is growing stronger and stronger.

Mohamed Hasan pravi, da je Jemen po Afganistanu in Iraku že postal tretja fronta za ZDA, saj so že poslale v državo svoje rakete in posebne enote. V državo pošiljajo tudi orožje, a velik del tega orožja prek vojske gre v  roke upornikom. Pred šestimi meseci je predsednik Saleh začel ofenzivo proti hutijem. Na pomoč je poklical savdsko in ameriško vojsko. Hasan ne bo presenečen, če se bo skupini kmalu pridružil tudi Izrael. Toda upora hutijev kljub temu ne bodo mogli streti, kajti enako kot talibi v Afganistanu delujejo iz gora in vemo, kako težko se je boriti proti upornikom na takšnem območju. Poleg tega imajo huti dovolj orožja za dolgotrajno bojevanje.

Mohamed Hassan opozarja na besede zgodovinarja Paula Kennedyja, da je bil prepad med ekonomsko bazo in vojaško ekspanzijo eden od glavnih razlogov za propad imperijev. Če gospodarstvu velike sile zmanjkuje sredstev, rastejo pa izdatki za vojsko, ta velika sila počasi propada in postane zelo šibka. To se danes dogaja ZDA.

The historian Paul Kennedy has shown that the gap between the economic basis and military expansion was one of the principal factors in the decline of great empires.  If the economy of a big power is running out of steam but its military expenses are increasing, this great power is condemned to fade and become very weak. That is the situation with the US today.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
sašo ornik, sreda, 9. december 2009 

‘Vprašanje Jemna je pomembno. Tam poteka nepravična vojna, ampak nismo pričakovali, da bi se saudski voditelji vpletli v konflikt,’ je v Gorganu, prestolnici severne iranske province Golestan, o vmešavanju saudskih sil v vojno v Jemnu povedal predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani. Že prej se je vprašal, ‘kako si varuh dveh svetih mest Islama lahko dovoli ubijanje nedolžnih muslimanov v prepovedanih mesecih?’
Jemen. Najrevnejša država na Bližnjem vzhodu zaseda  strateško izredno pomembno mesto. Na severu ta 23-milijonska država meji na Saudsko Arabijo, [...]

darja, ponedeljek, 22. februar 2010 

Somalija ima vse pogoje, da bi lahko bila uspešna država. Ima ugodno geografsko lego, nafto, rude, samo eno religijo in en jezik na celotnem območju, kar je redko v Afriki. Somalija bi lahko bila velika sila v regiji, a je ravno obratno, saj tam vladajo lakota, vojne, ropi, piratstvo, bombni napadi. Zakaj se je država potopila, zakaj že kakšnih 20 let nima vlade, čigavi škandali se skrivajo za napadi piratov na ladje pred somalijsko obalo, pojasnjuje izvedenec Mohamed Hasan.
»Od leta [...]

vojko, sobota, 10. oktober 2009 

American presidents and politicians have consistently been recipients of the award: Theodor Roosevelt received the award in 1906 for his role in securing a peace deal between Russia and Japan. Woodrow Wilson was honored with the prize in 1919 for his work on the creation of the League of Nations, the precursor to the United Nations. Martin Luther King was presented with the award in 1964 for his commitment to civil rights for African Americans. The former US Secretary of [...]

vojko, nedelja, 17. januar 2010 

Somalija je bila zmeraj zelena. V vadijih rek, ki tečejo iz etiopskih gora, sta uspevala tudi krompir in riž. Krave so se pasle vsepovsod. Potem se je vreme začelo spreminjati. Po letih strašne suše v osemdesetih je prišlo obdobje divjih poplav. Takrat so ljudje ponekod v vadijih zgubili vse. V največji akciji so prišli na pomoč Združeni narodi. Vmešale so se tudi velike sile, a so razmere poskušale izkoristiti za nastavitev svojih ljudi. Leta 1988 se je začela državljanska vojna. [...]

sašo ornik, ponedeljek, 16. november 2009 

Hamid Karzaj se je iz priročne lutke prelevil v prav tako priročnega grešnega kozla. Predsednik Afganistana, ki se je oblast pripeljal z ameriško vojsko in je prekone večino svojega časa odslužil kot vladar Kabula in okolice, si je na zadnjih predsedniških volitvah privoščil veliko goljufij, zaradi kateri njegovi gospodarji v Washingtonu niso preveč zadovoljni. Navsezadnje bi radi iz države naredili vzor demokracije.
Ali tako nekako gre razlaga tega, zakaj je Karzaj padel v nemilost. Druga razlaga gre v povsem drugo smer, [...]