Evropska direktiva o varstvu osebnih podatkov iz leta 2005 je zastarela, zaradi tega jo je treba čimprej posodobiti, je ob dnevu varstva podatkov ugotovila evropska komisija. »Predpisi EU morajo zagotoviti, da ljudje vedo, kdaj je mogoča zakonita uporaba njihovih osebnih podatkov na različnih področjih življenja, najsi bo ob vstopu na letalo, pri odprtju bančnega računa ali brskanju po internetu. Prav tako mora vsak imeti pravico, da zavrne uporabo svojih osebnih podatkov, če tako želi,« pravi evropska komisarka za medije in informacijsko družbo Viviane Reding.

Posodobitev predpisov je komisarka napovedala le dva tedna po govoru predsednika uprave Facebooka Marka Zuckerberga, v katerem je pojasnil, zakaj je družba pred kratkim spremenila politiko in omogočila, da so temeljne informacije uporabnikov javno na voljo.

People have really gotten comfortable not only sharing more information and different kinds, but more openly and with more people. That social norm is just something that’s evolved over time.

V evropskem parlamentu pa poslanci pravkar razpravljajo o novem vmesnem sporazumu za izročanje podatkov o bančnih transakcijah organom v ZDA in o možnostih, da bi na letališčih v EU uvedli obvezno uporabo telesnih skenerjev.

Peter Hustinx, evropski nadzornik za varstvo podatkov, prav tako ugotavlja, da je naša družba vse bolj odvisna od uporabe informacijske in komunikacijske tehnologij, zaradi tega neizogibno prihaja do množičnega prenosa osebnih podatkov na tako rekoč vseh področjih življenja. »Povečanje rabe osebnih podatkov nas vse prizadeva in posledice tega na varovanje naše zasebnosti postaja vse bolj vidno. Zaradi tega je ključno zagotoviti, da so temeljne pravice vsakogar, njegova zasebnost in osebni podatki v praksi učinkovito zaščiteni,« navaja Hustinx.

Zasebnost in varstvo osebnih podatkov sta temeljni pravici, ki sta zapisani v členih 7 in 8 listine o temeljnih pravicah, ki je začela veljati z uveljavitvijo lizbonske pogodbe. Temeljni argument za zbiranje vse več osebnih podatkov je v EU in ZDA boj proti terorizmu. Medtem ko so ministri za notranje zadeve in pravosodje skupaj z evropsko komisijo do zdaj zbiranje vse več podatkov in povečevanje kontrol upravičevali z bojem proti terorizmu. Temu cilju so vseskozi podrejali skrb za varstvo osebnih podatkov in zasebnosti. Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe njihova odločitev ne bo več dokončna, saj o novih predpisih soodločajo tudi evropski poslanci, ki so bili že do zdaj do varstva zasebnosti in osebnih podatkov bolj občutljivi kot ministri in evropski komisarji.

Nemški tednik Spiegel je v tiskani izdaji pred kratkim objavil članek, da je Google koncern, ki o nas ve veliko več kot mi sami.

Google is learning to see. The search engine giant uses its image database to recognize objects of the real world. Soon, this may include the beautiful female stranger who just entered the coffee place. If there happens to be a photo of her in the vast depths of the internet, then there’s a good chance Google has it stored – and everyone taking a photograph of the person in question can now try to identify her.
Spiegel mentions the case of one German woman whose nude pictures made it to the internet, and from there around the world. Later someone connected her name to the pictures, and since then, Spiegel says, entering her name in Google revealed the nude pictures on top. With every new business meeting or blossoming new relationship, this freelancer woman was now fearing the other party would look her up on Google. After a while she knew only one solution: to change her name, move to another location, and hope for a new life. Spiegel remarks, “This will end the day a random stranger targets her with his mobile phone with automatic face recognition … We can change our name, but with our faces, humans are nearly inescapably tied to their old actions.”