Urban Vehovar o prostorski mobilnosti in trgu delovne sile

V Sloveniji premoremo zgolj 10 odstotkov najemnih stanovanj v zasebni ali javni lasti, da bi sprostili procese prostorske mobilnosti, pa jih mora biti vsaj 30 odstotkov. Tovrsten pristop bi imel tudi pozitivne ekološke učinke in povečal kakovost življenja v večjih mestih. V tem primeru bi morala država obračunati z izjemno močnim gradbeniškim lobijem, katerega delovanje polni predvsem zasebne žepe, v škodo širše skupnosti.
Zadoščalo bi, če bi prišlo do ponudbe večjega števila stanovanj v okolici ali nekaj večjih mestih, na primer Mariboru in Ljubljani, ki imata od 70 do 100 kilometrov široko zaledje. V bistvu bi s ponudbo poceni stanovanj in dostopnostjo obeh mest precej povečali mobilnost vsega prebivalstva RS. Hkrati bi v obeh mestih vzpostavili kritično maso inteligentnih in kreativnih ljudi, ki so glavni pogoj prehoda med družbe inovativnosti in znanja.
/…/
Resna razprava o fleksibilizaciji trga delovne sile ne bo upravičena, dokler ne bodo vzpostavljene temeljne možnosti prostorske mobilnosti, obenem pa moramo posodobiti – in ne odpraviti! – tudi socialno državo, kakršno pač premoremo v RS. Prav posodobljena socialna država – socialna država, ki bo prebivalstvo usposobila za tekmovanje na trgih dela, hkrati pa ohranjala visoko raven kakovosti življenja – pomeni temelj prehoda med družbe inovativnosti in znanja, nikakor pa njena odprava.

Urban Vehovar, sociolog, v Financah

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 18. marec 2010 

Podatki za leto 2009 kažejo, da je bil povprečen slovenski delavec na bolniškem dopustu 11,7 dneva na leto, v letu 2007 pa 12,5 dneva.
/…/
Zdi se, da se v zadnjih dveh letih razmere pri bolniških odsotnostih spreminjajo na bolje. Menim, da to ne drži in da moramo poiskati razloge za zmanjšanje deleža bolniških odsotnosti.
/…/
Podjetja v RS vzdržujejo svojo konkurenčnost predvsem na podlagi intenzitete in ekstenzitete dela. Da prihajajo delavci na svoja delovna mesta tudi takrat, ko so bolni, lahko sklepamo na [...]

vojko, sobota, 19. september 2009 

Gorenje se je čez noč uvrstilo med tista slovenska podjetja, ki jih razumemo kot podjetja z avtoritarno notranjo regulacijo. Gorenje ni ravno sodilo med podjetja, ki uporabljajo skrajne avtoritarne metode kot sredstvo za lastni obstanek. Zdelo se je, da je tako kot številna druga slovenska podjetja bolj temeljilo na notranjem socialnem partnerstvu, nenapisanem sporazumu, ki je vseboval preprosto logiko: ob predpostavki, da vodstvo zaposlenim zagotovi redno izplačilo dostojnih plač in varnost zaposlitve, so zaposleni pripravljeni na odgovorno in trdo delo.
/…/
Če [...]

vojko, četrtek, 28. januar 2010 

Ta izstopna strategija se bo začela uveljavljati v četrtek /28. januarja/, ko bo Ministrstvo za finance pripravilo program stabilnosti, ki ga bomo poslali Evropski komisiji. Program stabilnosti je tudi sicer osnova, temelj te stopnje strategije.
/…/
Vendar vam lahko rečem, da izstopna strategija, tako kot je pripravljena, ena boljših, ko jih primerjamo z državami, ki jih pripravljajo, da je vsekakor pravočasna, in da nikoli nisem zamujal nobenega roka, ker sem povedal, da bo približno v 90 dneh ta pred Državnim zborom, in [...]

darja, torek, 27. oktober 2009 

Za nakup nesolventne nemške modne družbe Escada, ki ima dve podjetji tudi v Sloveniji, se zanima več investitorjev. Kakor poroča FT Deutschland, utegne biti kupec znan že v začetku novembra. Po neuspešni finančni sanaciji je Escada sredi avgusta morala razglasiti nesolventnost, postopek pa naj bi se uradno začel prvega novembra. Ker hočejo partnerji čim prej vedeti, kakšna bo nadaljnja usoda družbe, se z izbiro kupca mudi.
Ponudb za nakup družbe so menda dobili več kot deset, po skrbnem pregledu je več [...]

vojko, torek, 26. maj 2009 

Slovenija – socialna država? Odgovorite (si), kakor hočete, nemški raziskovalni inštitut Berlinpolis pravi – da, Slovenija je socialna država, peta v EU. Na podlagi 35 posameznih kazalnikov je Berlinpolis v veliki študiji države Evropske unije razvrstil po merilih dostopa do izobraževanja, medgeneracijske solidarnosti, perspektive na trgu delovne sile, enakopravnosti spolov in seveda distribuciji dohodkov. Pred Slovenijo je pristala le skandinavska trojka Švedska, Danska, in Finska, med katero se je kot tretja vrinila še Nizozemska. Nemčija? Komaj 19. v sedemindvajseterici. V [...]