Po ironiji naključja je protikorupcijska komisija načelno mnenje o ravnanju finančnega ministra Francija Križaniča objavila na dan, ko je predsednik vlade Borut Pahor skupaj z notranjo ministrico Katarino Kresal (in še nekaterimi ‘visokimi gosti’, med drugim Dragom Kosom) ‘odpiral’ prostore elitne kriminalistične enote (NPU). Tako je naključje premieru nastavilo past, v katero je ta brez pomislekov stopil: ob ‘inavguraciji’ Nacionalnega preiskovalnega urada je namreč Pahor poudaril pomen ‘zaupanja v institucije pravne države in vlado’, kar da je tudi eden od ključnih dejavnikov ‘izhoda iz krize’, ob mnenju protikorupcijske komisije pa je dejal, da ‘ni ravnodušen’ in da ‘nihče ni nenadomestljiv’, da pa je zdaj glavna naloga ministra Križaniča priprava nove jamstvene sheme.
Križanič, bi bilo iz besed predsednika vlade mogoče sklepati, potemtakem je nezamenljiv, vsaj dokler traja obnova ‘izstopanje iz krize’ (ki bo oziroma je, kot zdaj že vemo, ‘proces, ki teče’ in mu ni videti konca), zaupanje v pravno državo in vlado pa gor ali dol, jamstvena shema ima prednost. Ali drugače, kot nam je Pahor tudi že večkrat sporočil, zdaj se velja ‘fokusirati’ na ‘izstop iz krize’, ne pa ukvarjati z ‘nepomembnostmi’, ki nas od tega odvračajo.
Če bi hotel pretiravati, bi ob tem dejal, da gre za ‘bolj všečno’, pač po pahorjansko, logiko opravičevanja cilja s sredstvi ali celo ‘lopovov, ampak naših’, pogojno pa to omenjam zato, da bi bilo lažje ponazoril, zakaj je ne ‘le’ nespodobna, ampak tudi škodljiva. Škodljiva prav iz razloga, ki ga omenja že sam predsednik vlade,ko pravi, da je zaupanje eden od ključnih dejavnikov ‘izhoda iz krize’. To namreč nedvomno drži, še ‘bolj’ kot bi bilo Pahorju ljubo in se začne pri ‘malenkostih’. Naravnost oziroma poosebljeno rečeno, ‘krepitev zaupanja’ v pravno državo in vlado ne ’stoji ali pade’ z uspešnostjo NPU, temveč s – Križaničem. ‘Obrobnim primerom’, za katerega ni potrebno 7,5 milijona evrov, a v ‘idealnem’ pogledu vlado stane še veliko več.
Da bi Pahor državljanom dal vedeti, da gre tokrat z ‘novimi standardi’ zares, ni potreboval Nacionalnega preiskovalnega urada, res pa je, da je tudi pred mnenjem Kosove komisije imel dovolj razlogov razmisliti o tem, ali ima za finančnega ministra res človeka, ki krepi ‘zaupanje’. Premierova dilema je kajpak politična, a vendarle malce drugačna kot pri ministru Karlu Erjavcu, ki ga je predlagal za razrešitev z ‘majhno pomočjo’ računskega sodišča. Pri Erjavcu je oziroma bi v skrajni posledici lahko šlo za problem koalicijske stranke oziroma ‘obstoja’ vlade, pri Križaniču pa gre za problem ‘obstoja’ največje vladne stranke.
Finančni minister je pač ‘eksponent’ določenih ‘frakcij’, verjetno še bolje ‘interesnih skupin’ v SD, od katerih imajo nekatere vplivne zaveznike tudi med ’starejšim mirujočim članstvom’ in v gospodarstvu. Nekatere izmed teh skupin se s Pahorjem na čelu stranke nikoli niso sprijaznile, vendar pa to, da je socialdemokratom ‘povrnil’ oblast, obilno izkoriščajo za doseganje lastnih ‘nepolitičnih’ ciljev. Križanič je tako Pahorjev ključni človek v vladi, vendar ne zaradi programa stabilnosti ali jamstvene sheme, temveč za to, da vlada sploh je, Pahor pa njen predsednik.
Nacionalni preiskovalni urad ob tovrstnih ‘nevidnih’ interesnih povezavah, zaščitenih s politično močjo (in še zdaleč ne značilnih le za SD, ampak bolj ali manj vse politične stranke), nima, žal, najboljših možnosti za izpolnitev Pahorjevih javno izraženih pričakovanj. Navzlic ‘najsodobneje opremljenim prostorom’ in dobrim plačam ‘agentov’. H ‘krepitvi zaupanja v pravno državo in vlado’ bo moral NPU, cinično rečeno, prispevati navzlic temu (in ne zato, ker), da Pahor to od njega pričakuje in ga ‘podpira’. Posebna tožilska skupina, ki si jo je svojčas z velikimi pričakovanji in podporo omislila neka druga oblastna garnitura, tega do današnjih dni ni zmogla.
Če bo šlo tako naprej, bodo udeležba na volitvah leta 2012 krepko pod 50 %.
V branje priporočam kolumno novinarke Majde Juvan:
http://www.radioaktual.si/blog.....a6po-nase/
A, da ne bo nesporazuma. Naši ministri o nekaterih stvareh res nimajo pojma. Ne le da, ne vedo kako voz potegniti navzgor, prav tako jim ni jasno, da če si minister ne moreš biti tak bumbar, kot si lahko, ko s svojimi klaftraš za šankom. A Križanič kar blekne.