Protikorupcijska komisija je v danes objavljenem načelnem mnenju 193 ugotovila, da telefonsko posredovanje finančnega ministra Francija Križaniča pri dekanu ljubljanske ekonomske fakultete Dušanu Mramorju ustreza definiciji korupcije. Predsednik vlade Borut Pahor ima tako – navzlic lahkotno obranjeni avtonomiji ljubljanske univerze in ekonomske fakultete – znova priložnost, da odloča, kaj je prav in kaj ne ter postavlja nove standarde. Odločitev bo za premiera toliko lažja, kolikor Kosova komisija ne predlaga profesorjeve ministrove razrešitve, kot je to storilo računsko sodišče v primeru Karla Erjavca.
Ravnanje javnega funkcionarja, ki poseže v avtonomnost izobraževalne ustanove in izobraževalnega procesa ter svobodo znanstvenega delovanja in ustvarjanja zato, da vpliva ali poskuša vplivati na sestavo znanstveno-pedagoškega telesa, pristojnega za odločanje o pridobitvi oziroma podelitvi akademskega naziva in stopnje izobrazbe, je kršitev dolžnega ravnanja, s katero drugemu pridobi ali poskuša pridobiti neupravičeno korist, kar ustreza definiciji korupcije po 3. alineji 2. člena ZPKor.
/…/
Komisija meni, da je minister grobo posegel v ustavno zajamčeno avtonomnost izobraževalne ustanove in izobraževalnega procesa ter svobodo znanstvenega delovanja in ustvarjanja, ko je od predstojnika te ustanove zahteval, da zamenja posamezne člane pristojnega znanstveno-pedagoškega telesa, pri čemer je izrazil jasen namen, da želi doseči spremembo pogojev, med katere sodi tudi vnaprej predvideno število poimensko določenih nosilcev posameznih znanstvenih in izobraževalnih procesov v postopku za oceno konkretnega znanstvenega dela, katerega je predložil kandidat, sicer javni uslužbenec istega ministrstva.
Ob odzivih na ravnanje ministra Francija Križaniča je ostalo spregledano, kako je vprašanje konflikta interesov urejeno na Univerzi v Ljubljani. Kot ugotavljajo na tujih univerzah, konflikt interesov zaposlenih (ne le visokošolskih učiteljev) predstavlja eno največjih groženj njihovi avtonomiji. Zato ima vsaka ugledna tuja univerza zapisana pravila, s katerimi rigorozno ureja to področje. Tovrstna pravila seveda niso zgolj odstavek v statutu, ampak samostojen, pogosto obsežen akt, ki ni zgolj sam sebi namen.
Nespodobni klic ministra Križaniča velja izkoristiti za razpravo o urejanju konflikta interesov zaposlenih na Univerzi v Ljubljani (in drugih slovenskih visokošolskih institucijah) ter pripravo in sprejem ustreznih pravil.