Desni tranzicijski dvojček je torej spesnil svoj J’accuse. Ki, kakršen je, niti Schwarzeneggerju niti De Vitu Janezu Janši niti Radovanu Žerjavu ne more prinesti ‘dodatnega občinstva’. Nasprotno, tudi, kdor ni volil Danila Türka ter kdor je imel težave z njegovimi določenimi izjavami in ne nazadnje predsednikovo ‘dobro premišljeno’ odločitvijo o odlikovanju, je nad nedostojno lahkotnostjo poskusa diskreditacije institucije (predsednika države) in zlorabe instituta (ustavne obtožbe) lahko samo zgrožen. Janša je imel včeraj prav, kdor prebere predlog ustavne obtožbe, ga smeh mine.
Kakor je ustavna obtožba privlečena za lase, bi bilo narobe podcenjevati jo. Ne zaradi tistega, kar bodo prizadevno raziskovalni Branko Grims, leseno resni Jože Tanko in maturantsko perspektivna Eva Irgl med razpravo v državnem zboru ‘naargumentirali’ k predlogu, temveč zato, ker takšna, kakršna je, nima nobenega drugega namena kot biti iztočnica za škandalizacijo in emocionalizacijo političnega diskurza. Njen namen ni impeachment pred ustavnim sodiščem, njen namen je ‘postopek’ sam (pot je cilj, je svoje avtomobile nekoč reklamiral eden od proizvajalcev) oziroma učinki, ki jih bo proizvedel postopek: revolt ponižanih in razžaljenih’, da bi se spomladi v čim večjem številu ‘videli na trgih in ulicah’.
Kot takšna je ustavna obtožba doslej najbolj dosledna izpeljava ’svojevrstnega’ esdeesovskega razumevanja vloge institucij in ljudstva v demokratičnem sistemu, o katerem je bilo na razgledi.net že precej rečeno. Svojevrstnega po tem, da se ‘v dvomu’ (o ‘pravilnosti’ odločitev demokratičnih institucij) vselej zateče k ustavni pravici ljudstva, da oblast izvršuje neposredno, hkrati pa si ves čas prizadeva, da bi imelo ljudstvo ‘utemeljen razlog’ dvomiti v demokratične institucije. Državni zbor, za katerega je ta teden (med razpravo o razrešitvi Karla Erjavca) zaskrbelo celo notoričnega nacionalističnega populista (povzemam po spominu, se pa da preveriti v magnetogramih: Ne delajmo iz tega parlamenta še večji cirkus, kot je!) je le ena izmed njih, predlog ustavne obtožbe pa ‘dobrodošla sprememba’ po ‘cirkusih’, proizvedenih z interpelacijami in izrednimi sejami.
Da je ustavna obtožba ustavna pravica (kot tudi svoboda zborovanja, vlaganja intepelacij itd.) bistva ne spremeni. Demokracija je, učita zgodovina in sodobnost, naprava, ki sama daje na voljo institute za njeno sistematično izvotljevanje in celo popolno demontažo. Demokracija ni politična ureditev, ki bi jo ‘merili’ po demokratičnosti volitev oblasti, temveč po demokratičnosti njene ‘odvolitve’. Ta modrost Karla Popperja je vse premalo ‘popularna’, čeprav ‘vsi vemo’, kakšni vse avtokrati in diktatorji so po ‘predpisani’ poti prišli na oblast in kakšna ‘izredna sredstva’ so bila potrebna, da so se od nje poslovili.
In preden mi bo kdo oponesel, da je to (spet) demoniziranje Janeza Janše (hm, zakaj pa ne tudi njegovega tokratnega oprode?), naj vnaprej odvrnem, da je včasih bolje biti paranoičen kot naiven. Slovenija s sedanjo vlado ni perspektivna država, ni pa še Italija. Vsaj ne Italija leta 2010. Je pa za moj okus vse preveč podobna Italiji s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Kasnejša berluskonizacija ni bila zmaga magnata, po katerem je proces ‘privatizacije politike’ dobil ime, temveč ’samoumevna’ posledica samo-razkroja in samo-diskreditacije političnega razreda in modela. Drugače in poosebljeno rečeno, odgovornost za to, koliko ljudi bo ‘na trgih in ulicah’, je na ramenih Danila Türka, Boruta Pahorja in Pavla Gantarja, ne Janeza Janše. Mirnega spanca to dejstvo ne zagotavlja.
Ima kdo relevantno razlago za grški izrek, “kar je dovoljeno bogovom, ni dovoljeno volom”? Povezava s nameravano ustavno obtožbo je zgolj namerna.
Nikar tlačiti misli v glave tistih, ki nismo volil Danila Turka. Znamo samo razmišljati. Jaz ga nisem volil in ne vidim razloga, da bi se sploh ukvarjal s predlogom ustavne obtožbe. Impeachment je eden izmed načinov, kako ga odstraniti za vedno. Ne zanima me ne forma ne to kdo vlaga impeachment – le to ali bo uspel in nas bo odrešil te sramote in južno-ameriškega primitivizma v najslabši maniri ali ne in bomo še naprej morali gledati nekoga, ki je žalitev za vse preostale razmišljujoče ljudi v državi.
“Desni tranzicijski dvojček je torej spesnil svoj J’accuse.”
Ne bi rekel, da gre za poezijo. Gre za načelno vprašanje, na katerega smo pred dvema desetletjema pravzaprav že odgovorili. Demokratizacija naj bi – med drugim – odpravila udbo. Toda v zadnjem času prihaja do njene samo napol prikrite rehabilitacije. Najbrž je zato treba vprašanje ponoviti. Vsekakor pa bi bilo bolje, če za ta popravni izpit ne bi bilo potrebe in bi se lahko razvijali v konstruktivnejšem duhu.
Vse skupaj je samo prepotencirano zganjanje cirkusa in prodajanje megle. Predvsem pa žalitev vseh, ki moramo to spremljati. Turk je začel s provokacijo, 33 posranskih bebcev pa mu je nasedlo kot, da bi bili zadnji kretenčki iz demokratičnega oddelka posranske umobolnice. Sedaj pa samo še preverjajo, kdo vse bo nasedel.
Živel Absurdistan, kjer lahko med kršitve človekovih pravic spada tudi podeljevanje odlikovanj za zasluge!
Obtožbe pa ne bi bile popolne, če se ne bi že na drugi strani znašel tudi stavek:
“Z odvzemom državljanstva nevšečnim delom prebivalstva, ki ga je Udba množično prakticirala, je bil kršen 15. člen Splošne deklaracije človekovih pravic.”
Nič čudnega, da psihiatri bežijo iz poslanskih klopi in politike nasploh…
nimam pojma komu in čemu je potrebno podeljevati kolajne veleizdajalcem domobrancem in udbašem.
ker gre za ustavno karkoliže (in se strinjam, da za poezijo) dajmo opraviti kar velikopotezno. razširimo še na varuhe (tako se kraji lahko pesniško reče) tajnih arhivov UDBE (brejc, član KP SFRJ jih je kratkomalo odnesel domov in potem, glej ga zlomko postal prvi tajni policaj oz. prvi udbaš nove države,.. ne vem a je takrat že bila Sova?), tiste, ki so se sončili v prostorih UDBE v Gotenici (ali karkoli že, da je dvojec članov KP SFRJ JB brez TZ počel v Kočevski reki v tistih bunkerjih), pa na.. ah, kar spucajmo že enkrat partijcev (vseh lastnikov rdeče knjižice KP SFRJ),d a bo končno mir. In, da ne bomo doživljali sramot s Titovimi avenijami bo še ena sladka majhna posledica dejanja “komunisti ven”,.. in to ne glede kateri frakciji KP SFRJ so pripadali.
Bo šlo? A ni že čas, da se jih znebimo? Da ne prodajajo kako so, bože mili, kar disidenti.
In, kot pravi predhodnik, saj ni čudno, da psihiatri bežijo.
Turk je sramota za našo državo. Navaden nastopač in nekoristen karierist za vsak režim in vsako parazitsko organizacijo. On je samo potrdil to kar že vemo, da predsednika spoloh ne rabimo.
Jaz bi Janševo izjavo dopolnil s tem, da ob podeljevanju državnih priznanj šefom nekdanje udbe, človeka mine tudi smeh. Konec koncev, če bi bil možakar malo mlajši, bi se ob ob vsem rekrutiranju starih kadrov, prav lahko zgodilo, da bi rekrutirali tudi Ertla. Domnevam, da Vojko ne bi imel veliko proti. V nekdanjih real-komunističnih državah smo po letu 90-tih videli marsikaj, prav gotovo pa v nobeni od teh držav niso v nebo kovali nekdanjih šefov tajne politične policije (nacisti so svojo imenovali Gestapo). Brez dvoma so povsod razen pri nas vedeli zakaj. Ustavna obtožba je edini pravi odgovor na Tuerkovo samovoljo pri podeljevanju priznanj. Će ima on absolutno pravico, kot pravijo njegovi zagovorniki, da po lastni vesti izbere nagrajence državnih priznanj, pa imamo drugi pravico, da se s tem ne strinjamo in to pokažamo tudi na ulici, pa če jih organizira katerakoli stranka. Kadar se katerakoli državna inštitutcija posmehuje temeljnim postulatom demokracije, ima ljudstvo in tudi njihove stranke pravico, da to povejo še kje drugje in ne samo v parlamentu. Pred dnevi so v Celovcu stranke, ki so zastopane v deželnem zboru priredile demostracije proti deželni vladi. Nihče pri nas ni oporekal taknšim odzivom, češ politika se je na Koroškem preselila na ulice. To demagogijo pa veselo zganjajo pri nas doma.
Jebemti Turka!
Pa če bi za trenutek poskusili izstopiti iz črno-bele tehnike:
Predsednik je dal človeku odlikovanje za neko pozitivno dejanje, pa čeprav je ta človek predstavljal tudi nekoliko manj pozitivne reči. Če je ta odlikovani človek, ne vem kakšen, zločinec, naj se mu ti, ne vem kakšni, zločini dokažejo – na sodišču.
Če rečem, da je bil Hitler dober politik, ker je v določenem trenutku nategnil veliko večino Nemcev in vseh ostalih, s tem najbrž nisem naredil holokavsta? Tudi, če Hitlerju podelim odlikovanje predvsem v imenu vseh tistih, ki se z mano niso nikoli strinjali, se ne strinjajo in se ne bodo nikoli strinjali, s tem še vedno ne kršim nobenih človekovih pravic…
hawgh!
Naj mi poeta zirosi in predvsem james oprostita, če se ne strinjam s predlogom za odlikovanje Adolfa Hitlerja, čeprav je bil popeljal nemško ljudstvo iz socialnih stisk.
Razumem notranjo stisko človeka, ki želi danes živeti v socialni in demokratični pravni državi, ko načelniki strankokracije, ki naj bi veljala za socialno in napredno, torej za t.i. levico, v nebo kujejo šefe nedemokratičnih in represivnih organizacij iz časov pred porušenjem berlinskega zidu in pred demokratizacijo vzhodne Evrope.
V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so namreč prav ti ljudje, ki so se danes znašli v opisani stiski, tudi sami vsaj načeloma pomagali pri rušenju totalitarizmov, ki so jih te organizacije utrjevale, zdaj pa “morajo” glede na svojo aktualno deklarirano politično pripadnost braniti politiko, ki šefe teh organizacij (s tem pa tudi organizacije same, kot nosilke razpadlih režimov) rehabilitira in kuje v zvezde. Se strinjam, ta situacija res lahko preplaši še celo kakšnega psihiatra.
ne vem niti približno kaj ste hoteli povedati m.jarc. niti mi jasno kaj vam je zameglilo presojo – a to, da v družini, ki je izkusila vso težo politične represije (in to osebno, ne pa pesniško, kot razni člani KP SFRJ, ki se danes deklarirajo za vrhunske demokrate (brejc, rupel, jambre, jerovšek, grimns,.. ; mimogrede po sokratovo gre za vladavino drhali – ampak to že itak veste, danes temu rečemu vladavina ulica ali javni linč) nikoli nismo marali članov KP SFRJ?Zame je merilo jasno, partijec nikoli ne bo demokrat in to vidimo na vsakem koraku. A vas žuli lastno članstvo v KP SFRJ (to samo ugibam, nimam pojma)? Tole z Adolfom Hitlerjem pa je ža tako bolano, da mislim, da je preden se spiše še kakšen komentar vzamete sapo in premislite, predvsem pa preberete kaj je pesnik (mislim nase) hotel povedati. Odločno stojim proti Titoizmu, tako v besedah (poimenovanje ulic) kot v dejanjih (denimo kraja in prisvojitev tajnih arhivov ter rovarjenje politike po t.i. SOVI). In ponavljanje janševih besed s Hitlerjem je nevredno spisanega. nenazadnje sami lahko kakšno originalno misel sproducirate. Predvsem pa meni nikar zločinskega maršala omenjati. Velja pa popolnoma enako za, z vaše strani omenjenega Adolfa in njegove malikovalce ter hkrati veleizdajalce lastnega naroda, kot so zločinci iz vrst domobranstva. Posamezniki in njihove usode – to pa prekleto razumem, očitno pa vi ne razumete pomena desnica -levica v smislu parlamenta njenega visočanstvsa (ampak, na balkanu to pričakovati).
snega je dosti – za soljudi je potrebno s pločnika skidati sneg, da bodo jutri lahko normalno po pločniku šli v službo. Pesnik? očitno svojega ne preberete ali pač uporabljate sila rahle kriterije. Pa veselo kidanje – s tem soobčanu naredite največ.
james: “… Tole z Adolfom Hitlerjem pa je ža tako bolano, da mislim, da je …”
Se strinjam. Najbrž niste opazili, da se moja navedba Adolfa Hitlerja nanaša na zadnji odstavek v zirosijevem komentarju št. 8.
In ko že repliciram, bi rad popravil napako v mojem komentarju; tretji odstavek bi se moral začeti “V poznih devetdesetih …”.
Ne, ne, … je bilo že prav, v poznih osemdesetih. Takrat se je celo ZSMS konstruktivno distancirala od enopartijskega režima in njegovih institucij in tudi do udbe je zavzela nekoliko drugačen odnos, kot ga zavzema zdaj predsednik države.
Optimalno bi se mi zdelo, če bi proteste proti takšnemu ravnanju predsednika vodila kakšna druga politična sila, ki pa je v naši realnosti žal ni.
A gremo v vrtec?
V našem vrtcu imamo samo pridne in samo poredne otroke. Če priden otrok naredi kaj dobrega, je pošteno in primerno, da ga vzgojiteljica za to pohvali – če hoče. Če pa poreden otrok naredi, kaj dobrega, potem ga vzgojiteljica nikakor ne sme pohvaliti, ker spada med poredne otroke?
Podobno performativno govorno dejanje kot pohvala je tudi odlikovanje (ker pač nekateri besedo “hvala” razumejo kot višek nehvaležnosti, če poleg ni še kaj konkretnega, se vse skupaj izvrši poreko simbolične predaje kakšnega koščka kovine ali papirja ali kuverte z vsebino…). Performativno pomeni, da je izvršeno z besedo ali besedno zvezo samo, na primer: “M.Jarc, odlikujem vas, ker ste zelo modra in razumna oseba”. (to odlikovanje si lahko natisnete in ga postavite na častno mesto, ali pa si z njim obrišete rit)…
Q.E.D.
… nas mine smeh, nam zastane korak, utihne beseda in spet se nas polastita groza in žalost preteklih, upali smo, da res, desetletij dvajsetega stoletja … Ni dobro … in človek se vpraša, zakaj in čemu ta nespodobnost predsednika Republike Slovenije … ?
stranka z največ člani KP SFRJ toži (po Zolajevsko? nak, glede na klerikalno RTV Slo ravno obratno, torej ne-Zolajevsko) pravzaprav vse po spisku. Smo sedaj na vrsti posamezniki? Ali je naslednica KP SFRJ le ugotovila, da ji je uspelo popolnoma obvladatui sodno vejo oblasti (in ne samo tožilstvo)?
brez panike – prodajam samo teorijo zarote, da ne zamre javni dialog.