Glavni ukrep programa stabilnosti, ki ga danes sprejema vlada, bo nared junija

Ta izstopna strategija se bo začela uveljavljati v četrtek /28. januarja/, ko bo Ministrstvo za finance pripravilo program stabilnosti, ki ga bomo poslali Evropski komisiji. Program stabilnosti je tudi sicer osnova, temelj te stopnje strategije.
/…/
Vendar vam lahko rečem, da izstopna strategija, tako kot je pripravljena, ena boljših, ko jih primerjamo z državami, ki jih pripravljajo, da je vsekakor pravočasna, in da nikoli nisem zamujal nobenega roka, ker sem povedal, da bo približno v 90 dneh ta pred Državnim zborom, in to sem rekel decembra.

Borut Pahor, predsednik vlade, v odgovoru na poslansko vprašanje v državnem zboru 25. januarja

Glavni ukrep /programa stabilnosti/ za javnofinančno konsolidacijo je tako varčevanje oziroma zelo zelo togo fiskalno pravilo, ki se mu bodo morali uporabniki javnofinančnih sredstev prilagoditi. To pomeni kar naporno obdobje prihodnjih treh let za javni sektor in uživalce njegovih storitev.
Izdatke v državni upravi bomo relativno gledano zmanjšali za 14 odstotkov, v celotnem javnem sektorju pa za 0,5 odstotka BDP, težava pa je, da bo javna poraba še vedno prevelika, da bi vzpostavili javnofinančno ravnotežje. Na eni strani moramo odpraviti neskladja v javnem sektorju, ki so dediščina Virantove reforme, na drugi strani pa bo treba drugod varčevati.
Po ministrstvih se bo treba še uskladiti, varčevalni ukrepi še niso povsem oblikovani. Dokončno bodo narejeni do junija, ko bo znan tudi seznam zakonov, ki bodo vsaj začasno, za čas krize, popravljeni.

Franci Križanič, finančni minister, v današnjih Financah

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, nedelja, 19. april 2009 

Da bomo morali zmanjšati javnofinančne odhodke za nekaj sto milijonov, je nesporno. Trdim pa, da smo se dolžni, preden se znova ozremo po zmanjšanju plač v javnem sektorju, ukvarjati z zmanjšanjem materialnih stroškov, tudi stroškov dela, ki niso samo plače, pa stroškov investicij in vlaganj v osnovna sredstva. Skupaj z menedžmentom in v dialogu s socialnimi partnerji jih moramo v mesecu dni, mesecu in pol ponovno prevetriti in bistveno zmanjšati, vendar tako, da bomo še vedno učinkoviti in bomo normalno [...]

vojko, torek, 14. april 2009 

Plačna reforma namreč pomeni tako tekoče poviševanje plač kot poplačila za nazaj. Sami že dlje časa opozarjamo, da je v obdobju po letu 1995 zaposlenost v državnem sektorju neprestano naraščala z dveodstotno stopnjo. Zgolj v času ministra Gregorja Viranta, ko smo izvajali strogo politiko zaposlovanja, se je ta stopnja znižala pod odstotek, in še to le za kratek čas. V Sloveniji sta tako dva problema: prvi je razmeroma visok delež zaposlenosti v javnem sektorju, drugi pa visoka raven povprečnih plač [...]

vojko, ponedeljek, 1. marec 2010 

Slovenija je vendarle v stanju, ko lahko zdaj oznani počasno, a zanesljivo okrevanje gospodarstva. To sicer ni zelo hitro, niti nismo pričakovali da bo. Ta hip je kvartalno na ravni 0,1%, kar kaže na to, da smo še vedno precej odvisni od mednarodnih okoliščin, seveda, bomo tudi v nadalje, vendar pa jih z ukrepi, kolikor jih lahko sprejemamo sami, vendarle te okoliščine, vsaj kar se tiče naših domačih razmer, danes lažje in bolje uspešno reguliramo, kot smo jih pred letom [...]

vojko, četrtek, 16. april 2009 

Pogodba s Patrio oziroma o nakupu osemkolesnih oklepnikov seveda ni napisana na eni strani in brez drobnega tiska, a vseeno postaja odlašanje vlade, da se ji enostranko odpove, ‘rahlo sumljivo’. Človeka se nehote poloti dvom, da morda o določilih te pogodbe vendarle še ne vemo vsega. Upoštevaje nekatere druge ‘zaplete’, denimo tistega z EU zaradi vinjet, kjer je bila – in je očitno še vedno – za evro ali dva, dan ali dva, pripravljena tvegati devetmestne zneske iz bruseljskih skladov, [...]

vojko, četrtek, 4. februar 2010 

Vlada bi lahko in tudi morala povprečno plačo v javnem sektorju izenačiti s tisto v zasebnem, kar pomeni znižanje za okoli četrtino. Neto prihranek takšnega ukrepa bi bil po naših izračunih okoli pol milijarde evrov na leto. Pri tem bi se stroški države znižali za okoli milijardo evrov. Z nižjimi plačami bi se na drugi strani znižali tudi prispevki zaposlenih za okoli štiristo milijonov evrov, poleg tega pa bi njihova manjša poraba za nekaj manj kot sto milijonov evrov oklestila [...]