Niso zaslišanja in preiskave v kongresu, ki ima zakonske pristojnosti, da jim s poostritvijo nadzora in regulativo onemogoči novo napihovanje balona s špekulativnimi posli tisto, česar se morajo vodilni največjih ameriških bank Goldman Sachs, JP Morgan Chase, Morgan Stanley in Bank of America oziroma na kratko Wall Street najbolj bati. Kongresniki jim glavnih vprašanj sploh ne postavijo, zaradi tega jim ni treba povedati »tako rekoč nič«.
Les Leopold v Huffington Postu ugotavlja, da so zaslišanja v kongresu dejansko boksanje senc predsednikov uprav z Wall Streeta. Toda kljub temu ne morejo biti več povsem brez skrbi. Lepold navaja pet vprašanj, na katera bodo morali kaj hitro odgovoriti, sicer se jim lahko zgodi revolt davkoplačevalcev. Enako opozarja tudi Charlie Gasparino v Daily Beast.
Bankirji – JP Morgan Chase je recimo pravkar objavila visok dobiček v zadnjem četrtletju 2009 na račun investicijskega bančništva – bi morali hkrati, ko trdijo, da so vrnili državno pomoč, davkoplačevalcem povedati, od katerih drugih vladnih programov prejemajo denar, piše Les Leopold.
The reality is that these highly profitable institutions are still taking advantage of an array of government financial programs that are padding their bottom lines and bonus pools.
Glede na vse združitve, ki so jih izvedli med krizo, bi morali povedati, ali te banke niso postale prevelike, da bi padle, torej ali jih je treba razdružiti? Kako utemeljujejo dejstvo, da bančniki zaslužijo od 10- do 100-krat več kot vodilni nevrokirurgi. Visoke plače zaposlenih v finančnem sektorju povzročajo plačna nesorazmerja, ki jih trg ne more odpraviti, zanje pa ni gospodarskih temeljev. Bančnike bi morali kongresniki tudi vprašati, ali plačujejo lobiste, ki prepričujejo pristojne, da bi ustanovili agencijo za finančno varstvo potrošnikov. To je po Leopoldovih besedah priložnost, da bi bančnike prisilili k odgovoru na vprašanje, kako delajo proti javnemu interesu. Glede na vso podporo, ki so jo dobili od države, in na škodo, ki so jo povzročili gospodarstvu in državljanom je vprašanje, ali ni čas, da za svoje visoke plače in nagrade plačajo takso? Ta taksa bi bila orodje, prek katerega bi bankirji bili prisiljeni dati vsaj nekaj denarja davkoplačevalcem.
Da je pritisk ulice na Wall Street vse večji in se zaradi tega mora bati prihodnosti, Charlie Gasparino sklepa tudi na podlagi dejstva, da republikanci, ki tradicionalno nasprotujejo dvigu davkov, niso odločno nastopili proti predlogu predsednika Baracka Obame za uvedbo novega davka za banke. Ne glede na to, kolikokrat vodilni bančniki ponovijo, da jim je žal, da so s svojimi rizičnimi posli privedli državo v recesijo, uničili bančni sistem in povzročili 10-odstotno brezposelnost, ni videti, da so jim Američani to pripravljeni odpustiti.
No matter how many times they say they’re sorry for taking all that risk and leading the country into the Great Recession, which destroyed the banking system and led to 10 percent unemployment, Americans can’t seem to forgive them.
...
