Novembra lani je bilo v 16 članicah evroobmočja brez službe 15,7 milijona ljudi, v vseh članicah EU pa 22,9 milijona. Stopnja brezposelnosti v 16 članicah evroobmočja je novembra lani dosegla 10 odstotkov, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V vseh 27 članicah EU je bilo brez službe 9,5 odstotka za delo sposobnih prebivalcev. Članice evroobmočja so novembra lani dosegle najvišjo stopnjo brezposelnosti po avgustu 1998, vse članice EU pa po januarju 2000, ugotavljajo evropski statistiki.
Po podatkih Evrostata sta imeli novembra lani najnižjo stopnjo brezposelnosti Nizozemska (3,9 odstotka) in Avstrija (5,5 odstotka), najvišjo pa Latvija (22,3 odstotka) in Španija (19,4 odstotka). V letu dni se je stopnja brezposelnosti najmanj povečala v Nemčiji, Luksemburgu in na Malti, najbolj pa je narasla v baltiških državah. Slovenija je s 6,8 odstotka še vedno med štirimi članicami EU z najnižjo stopnjo brezposelnosti, je pa tudi med državami, kjer se je v letu dni precej povečala. Novembra leta 2008 je bila slovenska stopnja brezposelnost podobna kot v Avstriji (v Sloveniji je bila 4,2 odstotka, v Avstriji 4 odstotke), zdaj je slovenska bistveno višja kot v Avstriji. Da je Avstrija med članicami z najnižjo stopnjo brezposelnosti in da je njena rast med najnižjimi v EU posredno koristi tudi Sloveniji. V obmejnih pokrajinah, zlasti v Pomurju, bi bilo brez službe še bistveno več ljudi, če ne bi imeli dela v sosednji Avstriji.
Glede na to, da evropska podjetja še zmeraj najavljajo nova odpuščanja, da ima nekaj ključnih evropskih industrijskih sektorjev, zlasti avtomobilska industrija, ki po podatkih evropske komisije zaposluje 12 milijonov ljudi, presežne zmogljivosti, bo brezposelnost v evroobmočju in EU letos še rasla. Manj delovnih mest pomeni manj prihodka za družine, manj nakupov blaga v trgovinah, manj naročil storitev. To pomeni manj prometa za lokalna podjetja in tudi manj potreb po delovnih mestih. Pa tudi manj prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki so vir za financiranje pokojnin in javnih zdravstvenih storitev. Hkrati pa morajo države, ki že imajo prevelike proračunske primanjkljaje – proti 20 članicam EU je evropska komisija uvedla postopek -, plačevati nadomestila za brezposelnost in socialne pomoči.
Tako politiki kot delodajalci v Evropi pot do zmanjšanja brezposelnosti vidijo zgolj z ustvarjanjem novih zelenih delovnih mest, skoraj nič pa ni slišati, kakšni kadri so na voljo, kaj omogoča izobraževalni sistem, kaj bi bilo treba narediti na tem področju, kako bolje uskladiti družinsko in poklicno življenje. Vsa razprava se vrti predvsem okrog pokojninske reforme oziroma kako ljudi čim dalj časa obdržati v službi, okrog lažjega odpuščanja zaposlenih, zaposlovanja za določen čas, o minimalni plači. Prav tako še vedno prevladujejo razprave o maksimiranju dobička, manj o tem, ali so v podjetjih res ljudje na delovna mesta razporejeni tako, da lahko maksimalno prispevajo k uspešnosti, delajo tisto, kar radi delajo, imajo možnost predlagati nove ideje in so za svoje delo ustrezno plačani.
Če me spomin ne vara je bila junija 2009 v Sloveniji okrog 9% brezposelnost. Odkod sedaj podatek 6,8%. Nekdo tule zavaja, da se kar kadi…