Sveži kapital potrebujemo zato, ker je za vsako banko ključno, da ima kapital. Pomembnost kapitala se je še toliko bolj izkazala v času krize, ko se spreminja bančna regulativa, ki daje večji poudarek kapitalu. Kriza je prinesla na površje to, da so banke imele preveč dolga in so zato v kriznih razmerah izpostavljene velikim nihajem.
Če bi bil finančni vzvod manjši, bi bili tudi nihaji manjši. Spremembe zakonodaje bodo sprejete v prvi polovici leta, zaradi tega bodo verjetno donosnosti bank manjše, bodo pa tudi bolj stabilne in varne. Del kapitala bo namenjen tudi nihanjem v gospodarskih ciklusih kot kapitalski amortizer.
/…/
Sredstva so bila predvidena v lanskem proračunu, v letošnjem pa niso. Želeli smo izkoristiti to postavko, čeprav ta hip denarja ne potrebujemo. Ga bomo pa med letom, da bomo lahko prihodnje leto odplačevali subordinirane inovativne instrumente, s katerimi smo v prejšnjih letih zagotavljali kapitalsko ustreznost.
V prihodnjih treh letih moramo poplačati okoli 700 milijonov evrov. Če želimo le ohranjati kapitalsko ustreznost, moramo zagotavljati nadomestni kapital. Sprememba zakonodaje namreč daje prednost temeljnemu kapitalu “Tier 1″. Tega bonitetne agencije zelo pozorno spremljajo, in če ga ni dovolj, je banka v očeh tujih investitorjev manj varna, cena denarja na mednarodnem trgu pa višja.
/…/
/Če dokapitalizacije ne bo/ se bo morala banka začeti krčit.
Božo Jašovič, predsednik uprave NLB, v Financah
