Splet – zatočišče ali nova priložnost za časopisne novinarje?

V nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija je skupina novinarjev odprla blog Wir in NRW – Das Blog (Mi v SPV – Blog) s katerim nameravajo opozarjati na nepravilnosti politikov v deželi. Alfons Pieper, ki je bil namestnik odgovornega urednika  Westdeutsche Allgemeine Zeitung in zdaj vodi skupino novinarjev na blogu, je za tiskani Spiegel pojasnil, da so se za projekt odločili zato, ker pogrešajo kritično poročanje. Zanj pišejo novinarji, ki so redno zaposleni pri tiskanih medijih, kjer pa takšnih kritičnih člankov, kot jih objavijo na blogu, tako rekoč ne morejo objaviti. Zato na blogu objavljajo pod psevdonimi.

Pieper je star 68 let in je upokojen, zato lahko nastopa z imenom in priimkom. Skupino, ki jo vodi, razume kot odgovor na množično odpuščanje novinarjev in na sprejemanje zakonov, ki jim v klasičnih medijih onemogočajo kritično poročanje, saj dovoljujejo vse večji (zunanji) vpliv na uredništva.

V ZDA pa imajo že dlje časa infotmativno spletno stran Politico, ki vse bolj uspešno konkurira znanemu dnevniku Washington Post. Kot navaja Spiegel, to ni klasično internetno podjetje, saj sta ga ustanovila novinarska stara mačka John Harris (46 let), ki je bil 21 let urednik uredništva za politiko pri Washington Postu, in Jim Vande-Hei (38 let), ki je najprej pisal za Wall Street Journal, nato pa za Washington Post. Politico ima sedež v neopazni stavbi na obrobju Washingtona in že tretje leto ustvarja dobiček.

Financira se z oglasi in je v zelo kratkem času pomešala štrene klasičnim časopisom pri poročanju o politiki v ZDA. Med politiki velja za obvezno branje, na mesec ima 3,4 milijona bralcev. Washington Post s spletno stranjo Politico ogrožajo njegovi nekdanji novinarji, ki niso več verjeli v prihodnost svojega časopisa, ne skupina zagnanih blogerjev. Washington Post je namreč v zadnjih šestih letih odpustil 200 urednikov, naklada mu je padla za četrtino na 580 tisoč izvodov.

John Harris in Jim Vande-Hei pravita, da ni težko prevzeti vodilne vloge pri poročanju o politiki v Washingtonu, samo najboljše novinarje je treba imeti in objavljati je treba ekskluzivne zgodbe. Ime novinarja, ki je podpisan pod člankom, je nam reč pomembnejše od  časopisa, ki ga objavi.

Politico ima zdaj 90 zaposlenih, večinoma so to novinarji z večletnimi izkušnjami v tiskanih medijih. Poleg spletne izdaje večkrat na teden izdajo tudi tiskano, njena naklada je 32 tisoč izvodov, kar je malo, se pa izplača zaradi oglasov. Z njimi namreč ustvarijo približno polovico prometa.

»Veliko je interesnih skupin, ki poskušajo z oglaševalskimi kampanjami vplivati na politično elito v Washingtonu. To so naši bralci,« pravi Harris. Politico poroča izključno o politiki in političnih dogodkih. Harris je prepričan, da je prihodnost medijev v poročanju o nišah, kar pomeni, da  je treba najti interesno skupino in si na njenem področju zagotoviti prevlado. Za Politico iz Bele hiše recimo poroča osem novinarjev, kar je največ med vsemi mediji. V letu 2010 namerava bralcem ponuditi še enako spletno stran z lokalnimi novicami iz Washingtona. Kdo bo njen odgovorni urednik je že znano – to bo Jim Brady, ki je do začetka letošnjega leta urejal spletno stran Washington Posta.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 2 na “Splet – zatočišče ali nova priložnost za časopisne novinarje?”
  1. franc je rekel/rekla:

    Naj bo ta članek dobra napoved tudi za razgledi.net in moja želja gre prav v to smer, da se še bolj utrdite v slovenskem prostoru! Moje dobre želje gredo tudi vsem sodelujočim.

  2. Brina je rekel/rekla:

    Vsem ustvarjalcem in uporabnikom Razgledov. net želim drzno, pronicljivo in ostronabrušeno brainstorming leto 2010!

    http://www.youtube.com/watch?v=wtKsK9wxDQA

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
vojko, četrtek, 20. avgust 2009 

Najnovejši podatki Slovenske oglaševalske zbornice o prodani nakladi slovenskih dnevnih časopisov potrjujejo, da splošni osip kupcev čedalje bolj občutita tudi bulvarec Slovenske novice in poslovni dnevnik Finance. Število prodanih izvodov Novic je v drugem letošnjem četrtletju primerjavi s prvim upadlo celo (razmeroma) za največ in padlo pod 80 tisoč (v primerjavi z letom 2005 za dobro desetino), najmanj pa Dnevniku. Na letni ravni, glede na lansko drugo četrtletje, so padci naklad precej izenačeni: od Dnevnika, ki mu je naklada padla [...]

vojko, sreda, 20. maj 2009 

Delo je še vedno ni več * dnevnik, ki mu na letni ravni najhitreje pada naklada. Zdaj sta je to, po pravkar popravljenih objavljenih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice, precej izenačeno z Dnevnikom in Slovenskimi novicami. Vsem trem Obema je v prvem letošnjem četrtletju naklada glede na primerljivo lansko obdobje padla za približno slabih osem odstotkov, Večeru za dobrih šest, Financam za štiri in pol, Delu pa za dobra dva odstotka. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem (zadnjim lanskim) pa je imelo [...]

darja, ponedeljek, 8. junij 2009 

Kjer so klasični mediji pod pritiski in vplivi, si svoboda najde pot prek spleta. To se dogaja v državah Južne Amerike, kjer to potrjujejo primeri, kot je uspešna informativna stran Lavaca, ugotavlja Spiegel.
Latinska Amerika je znana po tem, da časopise, radijske in TV postaje obvladuje peščica družb, vlade pa se brez zadržkov vmešavajo v uredniško politiko. Raziskovalno novinarstvo zato za novinarje takoj postane življenjsko nevaren posel in je zaradi tega zgolj izjema. Internet je zdaj omogočil korenite spremembe. O tem [...]

darja, torek, 22. december 2009 

Bruselj je kot sedež EU tudi evropsko medijsko središče. Vsi pomembni svetovni, evropski in nacionalni mediji imajo tam svoje dopisnike. Na začetku iztekajočega se leta je bilo v Bruslju akreditiranih okrog 1200 novinarjev, med letom pa se je njihovo število občutno zmanjšalo. Ni več dovolj omejevanje poti na zasedanja ministrov v Luksemburg, na zasedanja evropskega parlamenta v Strasbourg, na neformalna zasedanja ministrov v državo članico, ki predseduje svetu EU, zmanjševanje plač, zmanjševanje in krčenje drugih stroškov, medijske hiše so začele [...]

vojko, četrtek, 16. julij 2009 

Po dobrih 20 letih namreč ugaša formula brezplačne ponudbe komercialnih TV-kanalov. Ljudje so se najedli številnih oglaševalskih prekinitev. Nove evropske direktive, ki bodo poplavo oglasov nekoliko ublažile s pravico product placementa (posrednega oglašanja z izdelki na sceni), bodo tranzicijo teh ponudnikov sicer nekoliko amortizirale, vendar pa ne zavrle. Financiranje programske ponudbe iz iztržka od reklam namreč ne zagotavlja zadostnega dobička. Prihodki od oglasov so v kriznih časih nepredvidljivi, nihanje v ponudbi vsebin in kakovosti pa odvrača avditorij in oglaševalce. Klasično [...]