Srbija je naredila, kar so ji predlagali Španci, ki bodo v prvi polovici leta 2010 predsedovali svetu EU. Vložila je prošnjo za pridobitev statusa kandidatke za vstop v EU. Uradno je kandidaturo lahko vložila na podlagi ugodnega poročila o sodelovanju s haaškim sodiščem za zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je predstavil glavni tožilec Serge Brammertz – čeprav pobeglega generala Ratka Mladića še ni v Haagu -, neuradno pa je bil glavna spodbuda za omehčanje politikov v glavnih prestolnicah EU in tudi v Washingtonu nedavni obisk ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v Beogradu. Srbija je namreč ostala edina država na Balkanu, v kateri si je Rusija zagotovila močan vpliv.
V sveženj ukrepov, da bi Srbijo čim bolj približali EU, seveda sodi tudi nedavna odprava vizumov za njene državljane za vstop v schengensko območje. Vizume so sicer odpravili tudi za Makedonce in Črnogorce.
Od vložitve prošnje za pridobitev statusa kandidatke za vstop v EU do pridobitve datuma in začetka pogajanj o članstvu bo vsekakor minilo še veliko časa. Hrvaška se je začela pogajati v jeseni leta 2005, pa jo nekatera najbolj zahtevna pogajanja in prilagajanja še čakajo.
Za Slovenijo je pomembna nedavna odmrznitev trgovinskega dela stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo. Med članicami EU je Slovenija na tretjem/četrtem mestu glede na vrednost izvoza v Srbijo, njen izvoz predstavlja kar 10 odstotkov celotnega izvoza EU v Srbijo. Slovenska podjetja prodajajo v to državo industrijske izdelke, kmetijske pridelke in živila.
Britanski tednik Economist je konec poletja objavil članek, v katerem je ugotovil, da se nekdanja Jugoslavija gospodarsko spet sestavlja kot “jugoobmočje”. Metka Jerina, v. d. generalne direktorice direktorata za ekonomske odnose s tujino pri ministrstvu za gospodarstvo, je takrat za razgledi.net pojasnila, da so slovenska podjetja lani na območju Zahodnega Balkana ustvarila 17,4 odstotka celotnega izvoza oziroma dobrih 3,4 milijarde evrov.
Uvoz iz tega območja je predstavljal 7,1 odstotka celotnega slovenskega uvoza oziroma dobrih 1,6 milijarde evrov. Največja trgovinska partnerica slovenskega gospodarstva je Hrvaška, sledi ji Srbija, na tretjem mestu je Bosna in Hercegovina, sledijo ji Makedonija, Črna Gora, Kosovo in Albanija. Podatki o blagovni menjavi s posameznimi državami so sicer objavljeni na spletni strani izvoznookno.si.
V redu, lepo -vendar posel in capljanje za EU ni dovolj- kaj pa Bosna?
Kaj Slovenija dela za to, da bi se Bosna “približala EU”? Retorično vpršanje.
Igor, povprašaj našo evroposlanko Tanjo Fajon (med drugim smo ji sedež v evropskem parlamentu plačali davkoplačevalci, s tem ko smo ji dajali za plačo, ko je bila še novinarka), saj je bila za vso pomoč Bosni nagrajena s titulo “Bosanka leta 2009″!