Bruselj je kot sedež EU tudi evropsko medijsko središče. Vsi pomembni svetovni, evropski in nacionalni mediji imajo tam svoje dopisnike. Na začetku iztekajočega se leta je bilo v Bruslju akreditiranih okrog 1200 novinarjev, med letom pa se je njihovo število občutno zmanjšalo. Ni več dovolj omejevanje poti na zasedanja ministrov v Luksemburg, na zasedanja evropskega parlamenta v Strasbourg, na neformalna zasedanja ministrov v državo članico, ki predseduje svetu EU, zmanjševanje plač, zmanjševanje in krčenje drugih stroškov, medijske hiše so začele letos pospešeno zmanjševati število dopisnikov oziroma dopisništva celo zapirati.
Do zdaj je moralo iz Bruslja oditi okrog 400 dopisnikov, ob tem pa je v Bruslju vse več samostojnih novinarjev, ki delajo za več medijskih hiš in vse manj dopisnikov specialistov. Dopisniki zaradi tega iz Bruslja pošiljajo več splošnih informacij, vse več medijev objavlja članke istega dopisnika, ki si ga delijo, vse več povzemajo članke, ki jih objavljajo agencije. Vse manj je časa in interesa za poglobljene analize, preverjanje in zbiranje dodatnih informacij …
Poročanje iz Bruslja tako postaja vse bolj podobno lokalnemu poročanju, kjer so medijske hiše, zlasti v Nemčiji, že lani začele pospešeno ukinjati dopisništva, združevati uredništva, časopisi, ki imajo istega lastnika, pa si delijo novinarje. Pred kratkim so nemški mediji poročali, da so novinarji že med tistimi poklicnimi skupinami, katerih število se v statistiki brezposelnih naglo dviguje. Ker je novinarjev vedno manj, ti pa so vse bolj obremenjeni, je v medijih vse več povzetkov sporočil za javnost, torej posredovanja ki jih pripravijo službe za stike z javnostjo, interesne skupine, lobisti in vsi drugi, ki sledijo lastnim interesom.
