darja,
ponedeljek, 9. februar 2009
Ali Avstrijci, zlasti njihove banke, utemeljeno vse glasneje opozarjajo na težave v državah Vzhodne Evrope? Gabor Hunya, izvedenec Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (WIIW) je za razgledi.net povedal, da razmere v Vzhodni Evropi niso slabše kot v Zahodni Evropi, zato ni razloga, zakaj bi se investitorji v Vzhodni Evropi bolj bali kot kjer koli drugod. Slovensko gospodarstvo bo letos stagniralo, madžarsko gospodarstvo bo v recesiji, poljsko in češko gospodarstvo pa bosta zelo počasi rasli. V Evropi je zelo malo [...]
gospodarstvo, svet /
odzivi: 0
vojko,
petek, 13. februar 2009
Če pogledate obseg kreditiranja gospodarstva s strani bank, boste lahko ugotovili, da v bistvu obseg kreditiranja se ni zmanjšal. Pri obsegu gospodarske aktivnosti bi človek lahko celo sklepal, da je kreditiranje zadovoljivo. Ne zadovolji seveda pa vseh podjetij, posebej tistih ne, ki so izgubila izvozna naročila, ki so izgubila svoje trge. Banke so postale previdne. Jasno, da so postale previdne. Likvidnost, ki jo imajo na razpolago, je zelo tesna, dražja in zato tudi od podjetij zahtevajo dokazila, da bodo lahko [...]
gospodarstvo, slovenija /
odzivi: 12
vojko,
ponedeljek, 23. marec 2009
Tudi banke, kot na primer velika Nova Ljubljanska banka, se bodo morale organizirati in znotraj svojih oddelkov ustanoviti center za sanacijo podjetij oz. za neposredno upravljanje kriznega menedžmenta. Druga težava je sodelovanje z drugimi bankami upnicami. Če ima banka velikega komitenta, kot je na primer Istrabenz, mora reševati v dogovoru z drugimi bankami upnicami. V primeru Istrabenza banke nastopajo v konzorciju, zato verjetno tudi ne pride do dogovora med njimi. Istrabenz je tudi dober primer nečesa, o čemer v Sloveniji [...]
slovenija /
odzivi: 1
vojko,
sobota, 25. april 2009
Banke se morajo zavedati, da v krizni situaciji, ko s svojimi instrumenti vstopi tudi država, pri presoji morajo upoštevati pravila, ki jih je postavila država za koriščenje te pomoči. In v tem primeru, ki je zdaj zelo na očeh javnosti, je država reagirala z dvema jamstvenima shemama: prva daje bankam možnost zadolževanja v tujini, da bi pridobile kvalitetne vire financiranja za normalno kreditiranje dejavnosti, druga pa bankam omogoča, da z manjšim tveganjem prevzemajo kreditno aktivnost pri podjetjih. Jasno smo povedali, [...]
slovenija /
odzivi: 2
vojko,
četrtek, 11. junij 2009
Zdajšnja vlada je otroški vrtec. Pahor, Križanič … Tudi vse prejšnje vlade so bile zabavne, morda bolj pokvarjene, a zdajšnja garnitura je odprla novo poglavje v zgodovini nesposobnosti. No, nekaj je bilo narejenega za omilitev upadanja zaposlenosti, ampak to, da ukrepov, ki jih v drugih državah izvajajo že nekaj mesecev, pri nas še vedno ni, je nesprejemljivo. Tako se slovensko gospodarstvo lahko zanaša predvsem na Angelo Merkel in Nicolasa Sarkozyja, ki spodbujata aktivnost kupcev našega blaga.
/…/
Vire, sposojene od tujih bank, [...]
slovenija /
odzivi: 1
Ja, Nowotny je zelo preprosto in jasno povedal, da je kriza pokazala, da bančni sistem, kot je zasnovan v Sloveniji, ne more učinkovito spremljati potreb domačega gospodarstva.
Domač(ijsk)e banke so bile dobre zgolj za incestno financiranje domačih nerazumnih menedžerskih odkupov v času presežne likvidnosti, ko pa je nastopila kriza, pa so se preprosto potuhnile v kreditni krč. Kar ni naredil padec tujega povpraševanja, so dokončale naše banke in pognala mnoga podjetja na onkraj roba solventnosti.
Dejstvo je, da ob taki strukturi bančnega sistema naše gospodarstvo ne more učinkovito konkurirati na zunanjih trgih.