Klemens Nowotny o tem, kako bi se dalo ‘prevzeti’ Slovenijo

Likvidnost na slovenskem bančnem trgu je bila pred meseci velika težava. Pred pol leta bi lahko “prevzeli” celotno Slovenijo, saj Raiffeisen ni imel nobenih težav s kapitalom in likvidnostjo.
/…/
V krizi se je jasno pokazalo, da slovenski bančni sektor ne more ustrezno spremljati gospodarstva, kar je ključna naloga ne le slovenskega bančnega sektorja, ampak vseh bančnih sektorjev po državah.
/…/
Mi smo ves čas podpirali gospodarstvo, smo pa sprejeli ukrepe, na podlagi katerih smo še bolj skrbno preučevali naložbe. Tudi zato nismo šli v financiranje različnih managerskih prevzemov. Ti so za nas vedno precej rizična postavka in smo jih ocenjevali kot nezavarovana posojila.
/…/
Je pa to bil dober produkt za slovensko bančništvo, z dobrim dobičkom. Pomagalo pa se je ustvarjati tudi nekatere “imperije”, vendar se je na koncu pokazalo, da gre za tvegane posle.
/…/
Nikoli ne izključujemo prevzemov, vendar ob dobri ceni. Prevzemna tarča pa bi morala biti banka, ki je med tremi oz. vsaj petimi največjimi bankami v državi. Najraje bi sicer vstopili v prve tri največje.
/…/
Na dolgi rok se strateška partnerstva ne obnesejo, nekdo mora biti lastnik. Za Raiffeisen je vstop v banko, kot je to storil KBC v primeru NLB, povsem nesprejemljiv, še posebej, če je večinski banke lastnik država.

Klemens Nowotny, predsednik uprave banke Raiffeisen v Sloveniji, za STA (via siol.net)

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Klemens Nowotny o tem, kako bi se dalo ‘prevzeti’ Slovenijo”
  1. jože p. damijan je rekel/rekla:

    Ja, Nowotny je zelo preprosto in jasno povedal, da je kriza pokazala, da bančni sistem, kot je zasnovan v Sloveniji, ne more učinkovito spremljati potreb domačega gospodarstva.
    Domač(ijsk)e banke so bile dobre zgolj za incestno financiranje domačih nerazumnih menedžerskih odkupov v času presežne likvidnosti, ko pa je nastopila kriza, pa so se preprosto potuhnile v kreditni krč. Kar ni naredil padec tujega povpraševanja, so dokončale naše banke in pognala mnoga podjetja na onkraj roba solventnosti.
    Dejstvo je, da ob taki strukturi bančnega sistema naše gospodarstvo ne more učinkovito konkurirati na zunanjih trgih.

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, ponedeljek, 9. februar 2009 

Ali Avstrijci, zlasti njihove banke, utemeljeno vse glasneje opozarjajo na težave v državah Vzhodne Evrope? Gabor Hunya, izvedenec Dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (WIIW) je za razgledi.net povedal, da razmere v Vzhodni Evropi niso slabše kot v Zahodni Evropi, zato ni razloga, zakaj bi se investitorji v Vzhodni Evropi bolj bali kot kjer koli drugod. Slovensko gospodarstvo bo letos stagniralo, madžarsko gospodarstvo bo v recesiji, poljsko in češko gospodarstvo pa bosta zelo počasi rasli. V Evropi je zelo malo [...]

vojko, petek, 13. februar 2009 

Če pogledate obseg kreditiranja gospodarstva s strani bank, boste lahko ugotovili, da v bistvu obseg  kreditiranja se ni zmanjšal. Pri obsegu gospodarske aktivnosti bi človek lahko celo sklepal, da je kreditiranje zadovoljivo. Ne zadovolji seveda pa vseh podjetij, posebej tistih ne, ki so izgubila izvozna naročila, ki so izgubila svoje trge. Banke so postale previdne. Jasno, da so postale previdne. Likvidnost, ki jo imajo na razpolago, je zelo tesna, dražja in zato tudi od podjetij zahtevajo dokazila, da bodo lahko [...]

vojko, ponedeljek, 23. marec 2009 

Tudi banke, kot na primer velika Nova Ljubljanska banka, se bodo morale organizirati in znotraj svojih oddelkov ustanoviti center za sanacijo podjetij oz. za neposredno upravljanje kriznega menedžmenta. Druga težava je sodelovanje z drugimi bankami upnicami. Če ima banka velikega komitenta, kot je na primer Istrabenz, mora reševati v dogovoru z drugimi bankami upnicami. V primeru Istrabenza banke nastopajo v konzorciju, zato verjetno tudi ne pride do dogovora med njimi. Istrabenz je tudi dober primer nečesa, o čemer v Sloveniji [...]

vojko, sobota, 25. april 2009 

Banke se morajo zavedati, da v krizni situaciji, ko s svojimi instrumenti vstopi tudi država, pri presoji morajo upoštevati pravila, ki jih je postavila država za koriščenje te pomoči. In v tem primeru, ki je zdaj zelo na očeh javnosti, je država reagirala z dvema jamstvenima shemama: prva daje bankam možnost zadolževanja v tujini, da bi pridobile kvalitetne vire financiranja za normalno kreditiranje dejavnosti, druga pa bankam omogoča, da z manjšim tveganjem prevzemajo kreditno aktivnost pri podjetjih. Jasno smo povedali, [...]

vojko, četrtek, 11. junij 2009 

Zdajšnja vlada je otroški vrtec. Pahor, Križanič … Tudi vse prejšnje vlade so bile zabavne, morda bolj pokvarjene, a zdajšnja garnitura je odprla novo poglavje v zgodovini nesposobnosti. No, nekaj je bilo narejenega za omilitev upadanja zaposlenosti, ampak to, da ukrepov, ki jih v drugih državah izvajajo že nekaj mesecev, pri nas še vedno ni, je nesprejemljivo. Tako se slovensko gospodarstvo lahko zanaša predvsem na Angelo Merkel in Nicolasa Sarkozyja, ki spodbujata aktivnost kupcev našega blaga.
/…/
Vire, sposojene od tujih bank, [...]