Likvidnost na slovenskem bančnem trgu je bila pred meseci velika težava. Pred pol leta bi lahko “prevzeli” celotno Slovenijo, saj Raiffeisen ni imel nobenih težav s kapitalom in likvidnostjo.
/…/
V krizi se je jasno pokazalo, da slovenski bančni sektor ne more ustrezno spremljati gospodarstva, kar je ključna naloga ne le slovenskega bančnega sektorja, ampak vseh bančnih sektorjev po državah.
/…/
Mi smo ves čas podpirali gospodarstvo, smo pa sprejeli ukrepe, na podlagi katerih smo še bolj skrbno preučevali naložbe. Tudi zato nismo šli v financiranje različnih managerskih prevzemov. Ti so za nas vedno precej rizična postavka in smo jih ocenjevali kot nezavarovana posojila.
/…/
Je pa to bil dober produkt za slovensko bančništvo, z dobrim dobičkom. Pomagalo pa se je ustvarjati tudi nekatere “imperije”, vendar se je na koncu pokazalo, da gre za tvegane posle.
/…/
Nikoli ne izključujemo prevzemov, vendar ob dobri ceni. Prevzemna tarča pa bi morala biti banka, ki je med tremi oz. vsaj petimi največjimi bankami v državi. Najraje bi sicer vstopili v prve tri največje.
/…/
Na dolgi rok se strateška partnerstva ne obnesejo, nekdo mora biti lastnik. Za Raiffeisen je vstop v banko, kot je to storil KBC v primeru NLB, povsem nesprejemljiv, še posebej, če je večinski banke lastnik država.
Klemens Nowotny, predsednik uprave banke Raiffeisen v Sloveniji, za STA (via siol.net)
...
Ja, Nowotny je zelo preprosto in jasno povedal, da je kriza pokazala, da bančni sistem, kot je zasnovan v Sloveniji, ne more učinkovito spremljati potreb domačega gospodarstva.
Domač(ijsk)e banke so bile dobre zgolj za incestno financiranje domačih nerazumnih menedžerskih odkupov v času presežne likvidnosti, ko pa je nastopila kriza, pa so se preprosto potuhnile v kreditni krč. Kar ni naredil padec tujega povpraševanja, so dokončale naše banke in pognala mnoga podjetja na onkraj roba solventnosti.
Dejstvo je, da ob taki strukturi bančnega sistema naše gospodarstvo ne more učinkovito konkurirati na zunanjih trgih.