Retro: Ko gre mraz do kosti, SDS pa je sama za vse

Po vsem tem mrazu, vetru in snegu komaj čakam pomladi. Z veseljem bom šel na ulice in na trge. Verjetno ne bom zahteval druge republike, morda tudi ne 600 evrov plače, če jo bom takrat sploh še dobival. Ven bom šel zato, ker rad posedim na odprtem, kadar ni tako hudičevo mraz. Četudi svetovni voditelji ne bodo do tedaj rešili vsaj podnebja, če že človeštva ne morejo. Naj bo vsaj toplo.

Med čakanjem na pomlad si lahko za zapečkom krajšamo čas na več načinov. Tudi s spremljanjem uspehov naših junakinj in junakov na smučeh. Meni se zdi od vsega še najbolj zanimiv nekakšen novinarski biatlon na relaciji javni zavod TVS in osrednji slovenski časnik. S kančkom domišljije je zadeva v resnici še najbolj podobna biatlonu. Preiskovalni novinar vsake toliko časa ustreli senzacijo, potem teče do naslednjega informatorja, ki mu znova nabije puško, nakar spet ustreli novo senzacijo. Njegov kolega mu pri tem bolj ali manj uspešno sledi. Čeprav v tej nenavadni medijski disciplini ni jasno, koliko je še do cilja, niti kdo ima prednost, je tekma precej napeta. Najbrž zato, ker se tudi tarča nenehno premika, nihče pa ne ve, kje za vraga je sploh cilj.

Prvi strel je počil v osrednjem časniku, ko se je njihov novinar ‘dokopal do zapisnika zaslišanja Draga Kosa v zvezi z afero Patria.’ Na srečo imajo v osrednjem tiskanem mediju nekakšno hišno televizijo, ki bralcem na spletu pokaže lik ‘kopalca informacij’. Mladenič je videti krepak, tako da se med delom verjetno ni preveč utrudil. V zapisniku je očitno dovolj streliva, da nas lahko v časniku že nekaj dni zapored prebudijo z novim imenitnim pokom. Za najbolj radovedne je na spletu na voljo tudi zapisnik zaslišanja Draga Kosa. Vendar na žalost le v angleškem jeziku. Tisti bralci, ki zadnjih nekaj mesecev ob petkih v izvirniku spremljajo izbrane članke iz osrednjega ameriškega časnika, so se gotovo že dovolj izurili v angleščini, da razumejo vsaj bistvene dele zapisnika.

Izjava tedna
‘Stvari se zlagajo na svoje mesto, trajalo pa bo nekaj časa, vendar so stvari popolnoma jasne.’
Janez Janša na tiskovni konferenci, kjer je pojasnil, da je odločitev o nakupu osemkolesnikov sprejela Ropova vlada, potrdil pa jo je Pahorjev parlament.

Junaka z javnega zavoda je sijajen začetek kolega iz tiskanega medija sprva morda malce presenetil, a ne za dolgo. Če se je tekmec dokopal do zapisnika, se je on dokopal do ljudi, ki v zapisniku nastopajo. Konec tedna jih je dobil pred kamero in z enim strelom zadel vsaj dve tarči. Najbolj nas je razveselil z avtentično pisno izjavo bivšega tajnega agenta, ki je lastnoročno zapisal, kakšne nečedne rabote je od njega zahteval tedanji kriminalist Kos Drago. Bilo je bolj napeto kot v kriminalki, ki so jo vrteli na komercialni televiziji. Na javnem zavodu so ga malce polomili, ker so prispevek njihovega tekmovalca uvrstili tik po studijski razpravi o poskusu rešitve našega podnebja, ki je spodletel svetovnim političnim eminencam v danski prestolnici, med katerim je gotovo vsaj polovica gledalcev utonila v sladki dremež.

Iz največje opozicijske stranke je prišla pričakovana novica, da bodo proti predsedniku države vložili predlog ustavne obtožbe. Za uvedbo postopka o ustavni obtožbi predsednika države sami, žal, še nimajo potrebnih trideset poslancev v parlamentu, zato jim je tokrat na pomoč priskočila nekdaj bratska ljudska stranka. Nekdaj zato, ker je njihov predsednik Radovan Žerjav takoj povedal, da vabila SDS na pomladne shode na slovenskih trgih in ulicah ne nameravajo sprejeti. Za povrh je dodal še izvirno misel, da pomladnega trojčka, kot smo ga bili vajeni, zdaj tako ali tako ni več. Največja opozicijska stranka pa je gotovo dovolj stabilna, da se bo znašla tudi v sedanji vlogi, ki jo najbolje poznajo vse srečno poročene ženske: za vse so same.


 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
milan, nedelja, 29. november 2009 

Minuli teden je dogajanje v mili nam očetnjavi zaznamovalo pet angleških besed (kaj na to pravi vodja sektorja za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo Velemir Gjurin, ne vemo, vsekakor pa sočustvujemo z njegovim predhodnikom Janezom Dularjem). Off the record v žurnalizmu pomeni, da povedano ni za objavo. In nič drugega. So what pa vselej pomeni, da nekomu nekaj ni niti malo mar.
Kaj je našega premiera navdihnilo, da je v svojo novo obliko sproščenega pogovora z žurnalisti vnesel angleški besedi [...]

milan, nedelja, 10. januar 2010 

Prvi teden letošnjega leta je potekal tako, kot smo navajeni v tem obdobju: v znamenju razprodaj. Le da tokrat niso bili trgovci edini, ki so znižali cene. Pahor, Golobič in Kresalova so ob nesebični pomoči računskega sodišča sklenili, da na parlamentarno razprodajo postavijo koalicijskega partnerja, predsednika stranke upokojencev Karla Erjavca. Odločili so se kar za javno avkcijo v državnem zboru, po kateri bo najverjetneje smel v parlament kot nadomestni poslanec. Če bodo na razprodajo postavili tudi resor za okolje in [...]

milan, nedelja, 14. marec 2010 

Zdaj bi moralo biti enkrat za vselej jasno: Slovenija je pravna država. Dokazi za to trditev so se zadnjih nekaj dni kar vrstili. Šef policije je na televizijskih odmevih gostoval pri vseh voditeljih. Na koncu se je počutil že tako domače, da je prišel kar v civilu. Zakaj pa bi hodil naokrog v uniformi, ko pa policija postaja vse bolj prijazna do državljanov. Nekaterim celo posoja denar. Brez obresti, vendar le za kratek čas. Pomembno je predvsem to, kdo pride [...]

milan, nedelja, 8. november 2009 

Kaj bi brez medijev? Kako bi izvedeli, da so Piranski zaliv obiskali ribiči iz sosednje države in nam nekje ob sredinski črti za spomin pustili nekaj plavajočih hrvaških zastav? Da imamo zavarovalnice, ki ponujajo tudi 99-odstotne popuste na zavarovanje avtomobilov, vendar ti popusti, žal, niso združljivi s članstvom v Slovenski ljudski stranki. Ne bi izvedeli, da bo državo obiskal guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger, ki bo našemu okoljskemu ministru zaupal, kako naj se bojuje s klimatskimi spremembami. Ne bi izvedeli, da [...]

milan, nedelja, 20. september 2009 

Kako bo punt ponižanih in razžaljenih delavcev Gorenja vplival na slovensko družbo kot celoto, še ne vemo. Jasno je le to, da tistih 150 evrov draginjskega dodatka, izplačanih v neverjetni naglici, ne bo revščine in brezupa potopilo nazaj v molk. Lahko se zgodi, da se bo brezposelno delavstvo iz uradov za zaposlovanje preselilo na ulice. Prepad med družbenimi razredi v Sloveniji se še kar poglablja, uprave podjetij, politika in sindikati pa so popolnoma brez idej, kako se izviti iz tega. [...]