Nouriel Roubini: Rast cene zlata je balon

Cena zlata je v zadnjih tednih močno rasla in presegla mejo 1000 dolarjev za unčo, zdaj se približuje 1200 dolarjev. Nekateri napovedujejo, da se bo povzpela na 2000 dolarjev. Ekonomist Nouriel Roubini v tej rasti vidi balon, saj je le delno ekonomsko upravičena. Cena zlata naglo raste le v dveh primerih: ko je inflacija visoka in raste, saj takrat postane zavora za inflacijo, in ko postane zlato zatočišče za investitorje, ki hočejo zavarovati svoje bančne vloge pred depresijo.

Zakaj so cene zlata v zadnjih mesecih začele rasti, čeprav ni videti nevarnosti inflacije ali depresije?

Roubini napoveduje, da bo rast zmerna z možnostjo padca in ne rasti do 2000 dolarjev za unčo. Smo še vedno v svetu globalne deflacije, s tem, da veliki proačunski primanjkljaji predstavljajo nevarnost za inflacijo v srednjeročnem obdobju. Na trgu so velike količine gotovine, nižji kot je tečaj dolarja, višja je cena nafte v dolarjih, drugih energentov in tudi zlata. Globalna oskrba z zlatom – obstoječim in novim – je omejena, povpraševanje pa raste hitreje od ponudbe.

The recent rise in gold prices is only partially justified by fundamentals. Nor is it clear why investors should stock up on gold if the global economy dips into recession again and concerns about a near depression and rampant deflation rise sharply. If you truly fear a global economic meltdown, you should stock up on guns, canned food, and other commodities that you can actually use in your log cabin.

Toda kitajska centralna banka je pravkar napovedala, da bo svoje rezerve zlata povečala do 10 tisoč ton. Tako se namerava zaščiti pred izgubo vrednosti svojih deviznih rezerv, ki jih ima zdaj naložene večinoma v dolarjih. Tečaj dolarja pa pada, je za China Youth Daily dejal predsednik organa za finančni nadzor Ji Xiaonan.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, četrtek, 5. november 2009 

Politika nizke obrestne mere, ki jo vodi ameriška centralna banka (Fed), in nizek tečaj dolarja lahko povzročita nov balon in prišlo bo do množične panike, svari ekonomist Nouriel Roubini.
For the second time in as many weeks, Roubini cautioned that investors using cheap US dollars to embrace risk will quickly reverse course once the greenback strengthens. But he intensified his prediction, saying that the likelihood of the Fed keeping interest rates low and thus weakening the dollar will prolong the carry [...]

darja, sobota, 28. november 2009 

Dolar je od 60. let prejšnjega stoletja v primerjavi z jenom, švicarskim frankom in nemško marko (od leta 1999 v primerjavi z evrom) izgubil dve tretjini vrednosti. Ta dolgoročni padec zgleda presenetljiv, kajti ZDA so vsaj od začetka 90. let prejšnjega stoletja imele odlične gospodarske rezultate – višjo rast produktivnosti kot Evropa in Japonska in približno enako stopnjo inflacije. Izvedenec inštituta CEPS v Bruslju Paul de Grauwe pravi, da je ta paradoks posledica dileme o svetovni valuti.
Gospodarstva, zlasti v Aziji, [...]

darja, ponedeljek, 2. november 2009 

Dolar, ki je že dolga leta temelj svetovnega gospodarstva, je v težavah. To je jasno in res že nekaj časa, v  National Interest piše ameriški nobelovec Joseph Stiglitz. Za večino je to najbrž dobro, toda prehod najbrž ne bo preprost. Prihodnost dolarja je po Stiglitzevih besedah pomembna, ker je svetovna rezervna valuta. Dežele svoje rezerve v dolarjih uporabljajo za povečanje zaupanja v državo in svoje gospodarstvo. Toda dolar je zdaj to vlogo garanta izgubil, pomeni rizik brez dobička.
Države, ki imajo [...]

darja, sreda, 30. september 2009 

Kitajski državni naftni koncern se z Nigerijo pogaja o nakupu šestine njenih naftnih rezerv. Posel naj bi bil vreden med 30 in 50 milijard dolarjev. Naftna polja, ki jih hočejo kupiti Kitajci, zdaj obvladujejo zahodne naftne družbe. Nigerija je ena najpomembnejših dobaviteljic nafte ZDA, Kitajska pa si v zadnjih letih po svetu, zlasti v manj razvitih državah, sistematično kupuje energetske vire in vire za pridobivanje pomembnih surovin.
V letih 2007 in 2008 so cene surovin in energentov na svetovnih borzah zaradi [...]

darja, sreda, 22. april 2009 

Finančne ustanove po svetu bodo zaradi finančne krize imele kar za 4,1 bilijona dolarjev izgube, dve tretjini tega zneska oziroma 2,8 bilijona dolarjev bo odpadlo na banke, v svojem najnovejšem poročilu navaja Mednarodni denarni sklad (IMF). Začel je z zneskom, ki je bil za navadne državljane še predstavljiv. Pred letom dni je ocenil, da bodo banke zaradi slabih naložb v ameriške vrednostne papirje izgubile 945 milijard dolarjev, to oceno je nato v prvih dneh oktobra dvignil na 1,4 bilijona dolarjev. [...]