Spomenke Hribar najbrž ni treba posebej predstavljati. Zoran Predin mi je ondan razlagal, kako bi si jo dal od samega spoštovanja med prvimi na majico. Nekdanja osamosvojiteljica in ena gonilnih sil nastanka slovenske parlamentarne demokracije pravi, da je danes sicer predvsem babi, mama in žena … Da pa še vedno veliko bere, kaj tudi napiše in se vsake toliko odzove vabilu na kak pogovor.
Eno celo leto Pahorja. Občutki, pohvale, osmrtnice …?
Ja, najbrž da smo vsi pričakovali več. Jaz prav gotovo sem. Predvsem, da bo znal razločiti med tem, kaj je sodelovanje in kaj paktiranje z opozicijo. Sicer ima seveda smolo z obdobjem, v katerega je padel, se pa v tem džumbusu očitno res bolj slabo znajde. Kot se slabo – ali celo še slabše – znajdejo tudi nekateri njegovi ministri.
No, najbrž ni težko uganiti, katerega konkretno mislite. Veste, nikoli si ne bi mislil, da je kaj takega sploh mogoče – ampak proti današnjemu mi je morda celo Bajuk deloval kot bolj prepričljiv finančni minister!
Hja, morda bi res lahko celo tako rekla.
Razen, seveda, kadar je poskušal dvigniti denar na bankomatu.
Ampak če se vrneva k Pahorju: zame mnogo preveč solira, tako v odnosu do lastne stranke kot do poslanskega kluba kot do vlade.
To je bilo očitno v tem celem obdobju od začetka do zdaj, torej od Rupla do arbitražnega sporazuma.
Najbrž res, ampak ob tem se sam težko znebim občutka, da v tej stranki tudi nima nekih silnih sogovornikov. Da ima SD glede na število sedežev v parlamentu, vsaj na vidnejših položajih sila kilav bazen kadrov …
Se strinjam, a vseeno imam občutek, da bi, če bi manj soliral in imel torej za sabo tudi svojo stranko ter poslanski klub, lahko dosegel več. Ne pa, da se tudi take za državo res ključne in daljnosežne stvari dogajajo in sprejemajo tako ad hoc kot se.
Okej, ampak najbrž se je težko pogovarjati s stranko, ki te potem pred vsemi kamerami tako brutalno brcne v trebuh glede tako črno-bele reči kot je nezdružljivost poslanske in županske funkcije.
Jaz bi rekla, da je do takega glasovanja prišlo tudi zato, ker Pahor nima niti približno dovolj kvalitetne komunikacije s svojimi poslanci.
In ne zato, ker so ti konkretni poslanci v osnovi trop atomiziranih kleptokratov, ki so tu samo zato, da si v dveh mandatih nagrabijo, kar se da?
No, že, ampak to je vendar tako ali tako jasno – namreč da bodo varovali lastne interese. Vprašanje pa je, ali jih kdo prepriča, da bodo ravnali nacionalno smotrno in etično. Vztrajam: če bi imel Pahor boljše kontakte z njimi, se to morda ne bi zgodilo. Ker res je: kar se je pri tem glasovanju zgodilo, je neverjetna sramota tako za stranko kot za vlado.
Zdaj za hip skočiva v dimenzijo čistih natolcevanj in podtikanj, ampak strašno me zanima vaše mnenje: se vam glede na zadnje leto in predvolilno kampanjo kdaj zazdi, da ima Pahorja v žepu Janša ali kdo nad Janšo? V mojem krogu ljudi ima ta ideja kar veliko težo …
Ja, to se mi zdi kar verjetno. Imam tudi jaz tak občutek – lahko da popolnoma neutemeljen in krivičen … Ampak Pahor je naredil nekaj potez, ob katerih bi bila to najbolj logična razlaga. Predvsem ker so bile nekatere od teh potez tako škodljive njemu samemu. Pravzaprav so bile povsem iracionalne.
Pahor pa nikakor ni neumen človek …
Vsekakor je inteligenten. In na koncu koncev je v politiki že več kot dvajset let. Par reči, ki jih je zadnje čase naredil, ne bi pričakovala od nekoga s takimi izkušnjami. Ta njegova osnovna želja, da bi sodeloval z opozicijo, se mi sicer zdi nekaj pozitivnega … A vedeti moraš, kako in kje. In s kom! Takole paktirati z Janšo glede vsega in kar naprej … To preprosto nima smisla. Tako kot se je tega lotil Pahor, smo že na tem, da se zabriše razlika med pozicijo in opozicijo. Ta razlika pa je seveda eden najosnovnejših temeljev demokracije.
Bi se strinjali, da je bil največji zmagovalec lanskih parlamentarnih volitev Janša?
Kako to mislite?
Da je bil tesni poraz glede na srhljivi zgodovinski trenutek najboljše, kar se mu je lahko zgodilo? Ker je s tem pri marsikaterem volivcu dobil odvezo za vse. Pahor pa bo zdaj pri marsikom pokasiral krivdo tako za trhle Drnovškove temelje kot za štiri grozljiva Janševa leta – pa še za vso nekompetenco lastne, torej Pahorjeve vlade?
Aha, to pa gotovo. Za mnoge bo Pahor res kriv za vse, pa ne samo za napake Drnovškove vlade ampak še dalj nazaj – vse do prve, Demosove vlade. In če bo na naslednjih volitvah zmagal Janša, bo znal ta štiri Pahorjeva leta gotovo dobro in dolgo unovčevati za maksimalni učinek. Pahorju morda nad vsem drugim zamerim to njegovo rokohitrstvo in soliranje. Kako malo spoštovanja do volivcev je izkazal prav pri arbitražnem sporazumu! Stvari je pogosto pustil skoraj povsem nedorečene – ljudje pa tavamo v temi in ne vemo, ali bi veljalo zadevo podpreti ali ne. Česa vsega navadni državljani ne vemo! Zakaj se tako jasno opredeljeno oglašajo Američani? Zakaj se je Kosorjeva javno zahvalila prav Ameriki? Ne vemo! Kakšne vse argumente bo vlada predstavila pred arbitražno komisijo? Do kod bo segla – le do stanja na dan 25. junij 1991? Ne vemo!
Je pa zanimivo, da je SD po dolgih mesecih v javnomnenjskih raziskavah spet prehitela SDS. Nekateri komentatorji to pripisujejo arbitražnemu sporazumu, drugi preprosto uvrstitvi slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo. Kaj menite vi?
Kaj pa vem. Nihanja javnega mnenja so po eni strani odvisna od naključnih bolj ali manj pomembnih dogodkov. Zato so po eni strani ta nihanja vedno nezanesljiva, po drugi se pa tudi ne spomnim kake zares navdušujoče vladne poteze v zadnjem času … Tako da je najbrž res predvsem nogomet. Saj smo bili res vsi navdušeni, kajne?
Bili. Ampak ne glede na ta nihanja: bi se strinjali, da je najbolj realno, da dobimo čez najkasneje tri leta na volitvah osem do dvanajst let Janše?
Hm, ne bi bila tako prepričana! En razlog bi bil, da Janša ne uživa polne podpore RKC. Ker se vendarle ni popolnoma podredil njenim zahtevam. To se je najbrž najbolj videlo, ko je v svojih govorih jasno obsodil medvojno kolaboracijo vodstva RKC v Ljubljanski pokrajini, pa tudi zakona o vojnih grobiščih ni gnal v sprejemanje s preglasovanjem. Ne pozabimo, kako so ga napadali v Družini, ker z Urško ni bil poročen! Ob tem pa je tu še zadeva Patria, kjer tudi še niti približno nismo slišali zadnje besede …
Ocenjujete, da zna ta raziskava trajneje pretresti slovensko politično favno?
Podkupovanje je resna reč. Jaz osebno sicer ne verjamem, da je Janša ta denar vzel osebno, ker na ta način koristoljuben menim, da ni … Zelo pa verjamem, da je ta denar dobila stranka.
Mimo njegove vednosti?
Ja kaj se pa v SDS zgodi mimo njegove vednosti?
No saj, ampak kaj ni to potem približno isto kot če bi denar vzel sam?
Ja ni, no … Ker to potem vseeno ni osebni kriminal. Bi bil pa to tak delikt, da bi moral oditi s politične scene. Bomo videli, kaj bo pokazala preiskava.
Ampak ali se bo Fincem splačalo, da bodo tudi pri nas popucali vse do domnevnega vrha? Oni bodo kot najmanj skorumpirana država na svetu pač popucali pri sebi – če se pa tam nekim alpskim bušmanom, kjer ključne depeše po predalih trohnijo več kot leto dni, ne ljubi sodelovati … Ja potem je pa to najbrž njihov problem, kajne?
Težko komentiram. Ker ne vem, koliko je kontaminirano naše tožilstvo z go. Barbaro Brezigar na čelu. So pa Finci zadevo očitno res pošteno zagrabili. In da bi tako veliko reči govorili na pamet … To se mi ne zdi preveč verjetno. Počakajmo na rezultat. Morda bi na splošno dodala samo to, da mi je osebno zelo žal, da je Janša tako radikalen, tako ekskluziven. Žal mi je, ker je sicer inteligenten. In ker je dober politik, ne samo dober manipulator. Njegove zasluge pri osamosvojitvi so največje možne. Sicer pa taka ekskluzivnost škodi njemu samemu. Niti približno se ne strinjam s tezo, da je volitve izgubil zaradi afere Patria. Izgubil jih je zaradi svoje ekskluzivnosti in radikalnosti, saj je skoraj leto dni samo menjaval vodilne kadre in destabiliziral vse institucije, od izobraževalnih, kulturnih do državnih, še posebej pa nadzorne.
Ob vsem tem pa se je težko ne obregniti ob katastrofo, ki se je pretekli teden v aferi Patria primerila Delu. Človek se znajde v skrajno bizarni situaciji, da se mora strinjati s tednikom Reporter: v nekem vsaj približno evropskem časopisu bi bilo najmanj, kar se ima ob taki blamaži zgoditi, da v trenutku odstopi glavni urednik. In po mojem še kdo.
Res je čudno, v kakšne površnosti zapadajo novinarji in uredniki, ko hlastajo po senzacijah. Ne vem, kaj jim je bilo. Res ne vem Morda pa vsega vendarle ne vemo, ker zdaj ni moč povedati?
Pravzaprav je bila to spet voda na Janšev mlin: nobene prihodnje obdolžitve in nobenega mastnega naslova na temo Patrie ne bo mogoče jemati niti približno tako resno kot pred tem.
Hja, če bi bila tako paranoična kot Janša, bi zdaj tudi jaz začela govoriti o nekih silnih temnih silah iz ozadja, ki so vedno krive za čisto vse. Ampak kdo ve?
Vidite na naši ‘levici’ kakšno osebnost, ki bi lahko razočaranim volivcem do naslednjih volitev nadomestila ta uničujoči vakuum liderstva?
Joj, zakaj ste me morali to vprašat! Ne vem, kaj bi vam odgovorila. Stavila sem na Pahorja – in veliko vprašanje je, če bom naslednjič lahko spet. Pa tudi Golobič se nam je ’spridil’, kajne? Tu je še Kresalova – in njej, čeprav ji kdaj spodrsne, lahko zaenkrat očitamo še najmanj. Edino to je, da je še tako mlada in neizkušena. In da je ženska. Moja prijateljica mi je duhovito rekla, da bodo volivci do naslednjih volitev morda le ‘pozabili’ na to, da je ženska. Kar pa se tiče neizkušenosti … Ko se spomnim nazaj na nas v času Demosa – saj smo bili vendar vsi po vrsti sami politični analfabeti, da ne rečem ‘bedaki’! Spomnim se, kako so se mi tiste stare uradnice smejale, ko nisem vedela niti, kje so v parlamentu stranišča! Pa smo kljub tej svoji neizkušenosti, če ne tudi malo zaradi nje (saj nismo imeli nobenih političnih plašnic) naredili par dobrih reči v prid osamosvojitvi!





ne ve kva flanca
Lahko, da je bila Spomenka Hribar včasih avtoriteta, a zdaj je zaspala. No, saj zdaj se nimamo več za kaj boriti. Državo, ki smo si jo tako želeli, imamo. Imamo večstrankarski sistem. Levičarji so spet na oblasti, na srečo tistih, ki so se bali Janše. Čefurji so že zdavnaj “onemogočeni” vsak v svoji državi in bodo začenjali naslednje desetletje obujati spomine na Jugoslavijo, tako kot obujajo spomine na že zdavnaj izgubljeno Kosovo. Izborili smo zmago in smo v EU, kar sploh ne izgleda nobena zmaga… Tisti, ki so bili včasih sovražniki, so zdaj na oblasti in obratno. Vsak kovanec ima dva obraza in… kar se tiče Slovenije… smo pač, kjer smo. Imamo tako oblast, kot si jo zaslužimo, imamo delavce na ulicah, družine z otroci, ki so zaradi tega, ker imajo otroke, kaznovani, imamo masovno zasvojenost prebivalstva z internetom, imamo medije, ki papagajasto trobijo, kar pač trobijo… Nič več ni tako, kot je bilo in tudi intervjuji s Spomenko ne zadanejo več.
Strinjam se z Dajano le v toliko , da TA intervju s Hribarjevo ne zadene- najbrž zaradi pretiranega spoštovanja spraševalca; če bi se navezal vsaj na njena že skoraj “jelinčičevska” stališča in izjave o arbitražnem sporazumu, ki so mene krepko (pri)zadela- ki pa jih je tule malo omilila v “ljudje pa tavamo v temi in ne vemo, ali bi veljalo podpreti ali ne?”; in če bi bila npr. vprašana še kaj o načrtih vlade za RAZPRODAJO nacionalne strateške lastnine – bi morda tudi ta intervju zadel.
Tako pa Pahor gor, Pahor dol, Pahor sem in Janša tja : ne vem, če takšna “pred-moderna” absolut(istič)na personalizacija politike koristi stvari demokracije ali česarkoli- razen info-zabave.
small talk.