Učinek delovanja SID banke v zadnjem letu po nastanku krize in kreditnega krča najbolje ponazarja podatek, da je bilo iz virov SID banke izvedeno 78 odstotkov celotnega prirasta novih posojil gospodarstvu, torej iz naših plasmajev, ki smo jih dali preko poslovnih bank ali direktno podjetjem. Gospodarstvu smo tako v najbolj kritičnih časih plasirali 1,8 milijarde evrov, skupaj z deležem bank pa okoli 2,2 milijarde evrov kreditov. Bili smo tudi edina banka, ki se je v času krize nepretrgoma in uspešno dolgoročno zadolževala na mednarodnih trgih. Tako dobljena sredstva smo skušali kar najhitreje posredovati gospodarstvu preko osmih različnih programov. Naša sredstva je dobilo okoli 1700 podjetij, kar kaže na delovanje SID banke kot spodbujevalno razvojne banke, ki je v tem segmentu ob nastanku velikih tržnih vrzeli nedvomno odigrala svojo vlogo.
/…/
Zadolževanje slovenskega gospodarstva je bilo pred krizo izjemno veliko, saj je bila rast kreditov gospodarstvu v letih 2005-2008 v povprečju 25-odstotna. Finančni vzvod slovenskih podjetij je bistveno višji kot pri podobnih podjetjih v Evropi, poleg tega imajo slovenska podjetja nižji kapital. /…/ Gospodarstvo je zadolženo za več kot 80 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je precej.
/…/
Možnost dviga obrestnih mer je realna, saj pričakujemo izboljšanje gospodarske aktivnosti, čeprav so prvi kazalci precej negotovi in moramo počakati vsaj do pomladi, da bo viden učinek spodbud, ki so jih dale države v zadnjem letu. Dvig obrestnih mer bo za slovensko gospodarstvo dodatna težava, ker se v tem trenutku na mednarodnih trgih zadolžujejo pravzaprav samo na nivoju posamezne države. Večina slovenskih bank lahko z državnim jamstvom na mednarodnih trgih pride do virov po višji ceni, kot se je zadolžila država. A razlika med pogoji zadolževanja slovenske ali nemške države je v osnovi bistvena. Tako tudi slovenska podjetja ne morejo pridobivati finančnih sredstev pod enakimi pogoji kot nemška.
/…/
Ocenjujem, da je slovenski bančni sistem dober in solventen ter da slabe banke ne potrebuje. Kolikor imamo v SID banki vpogleda v poslovanje bank, je njihov portfelj še vedno dober. Ni pa izključeno, če bi se kriza nadaljevala, da se v bankah ne bi pojavile težave, zlasti v letih 2011 in 2012, ko se bodo odrazili rezultati podjetij in financiranja podjetij v tem kriznem času. Bolj vidim potrebo po oblikovanju institucije, ki bi izvajala restrukturiranje in preoblikovanje podjetij, toda ne v smislu slabe, ampak sanacijske institucije ali banke, za razliko od SID banke, ki se s takšnimi nalogami ne sme ukvarjati.
Sibil Svilan, predsednik uprave banke SID, v Večeru
