Kako reševati jezike majhnih narodov, med katere sodi tudi slovenski, pred izginotjem, je vprašanje, ki ga je Slovenija odprla na nedavnem sestanku ministrov za kulturo v Bruslju. V tej povezavi je ministrica za kulturo Majda Širca predlagala ničelno stopnjo DDV za knjige v takšnih državah. O tem se ne bi smeli pogovarjati le ministri za finance, ki so v skladu z evropskim pravnim redom pristojni za sprejemanje odločitev o davkih, o tej temi morajo nujno razpravljati tudi ministri, pristojni za kulturo, je dejala Širca.
The Slovenian delegation provided an information note on improving the position of publishers that issue books in languages with small numbers of speakers. For Slovenia a lower VAT rate would be an important instrument to deal with this issue. It suggested that member states should be allowed a degree of flexibility on how to use taxation for such policies. This intervention was welcomed by a number of countries.
Finančni minister France Križanič njeno zamisel podpira in bo “v kolikor bo to potrebno, to temo razvijal naprej”, ni pa jasno, je bilo razumeti ministrico za kulturo, ali bo predlog za ničelni DDV za knjige v državah z jeziki z majhnim številom govorcev predstavil na enem od prihodnjih zasedanj ministrov za finance v Bruslju.
V skladu z direktivo sme v EU najnižja stopnja DDV znašati 5 odstotkov, kljub temu so si Irci, Britanci z angleščino, ki je svetovni jezik, in Poljaki izborili izjemo in imajo ničelno stopnjo DDV za knjige. Širca je na podlagi podpore ministrov za kulturo iz manjših članic EU (Irska, Belgija, Slovaška, Finska, Malta, Litva, Luksemburg), da o njenem predlogu velja razmisliti, optimistična. Je pa treba vedeti, da je pot do uveljavitve izjeme zelo dolga, zapletena, lahko je tudi “brez upanja na zmago”. Ker pa je Irska delegacija povedala, da ji ničelna stopnja DDV pomaga ohranjati irski jezik, Širca sprašuje, zakaj si na tak način ne bi smeli pomagati tudi drugod. Ministrica dodaja, da je na zasedanju v Bruslju v bistvu izgovorila tisto, kar zahtevajo podpisniki peticije proti davku na knjigo.
Ministri so razpravljali tudi o digitalizaciji kulturnih vsebin, v tej povezavi so govorili, kako razvijati naprej evropsko spletno knjižnico Europeano in kako se odzvati na Googlovo digitalizacijo knjig – Google Iskanje knjig.
To start off the discussion on the digitisation of cultural content, the Commission provided an overview on the possible impacts of the newly revised settlement on European owners of copyrights, cultural diversity and competition in Europe.
Majda Širca je rekla, da si Europeano, – prvi dan delovanja se je zaradi velikega zanimanja strežnik sesul -, vse države članice želijo, ni pa še jasno, kako bi jo regulirali, kako zaščititi avtorske pravice, še posebej za dela, katerih avtorji niso poznani, prav tako ni še znano, kako lahko sodelujejo posamezne države, kako Europeano financirati. Slovenija je med članicami, iz katerih je v tej spletni knjižnici na voljo majhen delež gradiv, a v proračunu za prihodnji dve leti bo za digitalizacijo na voljo skoraj milijon evrov, kar je bistveno več kot do zdaj, saj je to nuja današnjega časa, je dejala ministrica. Se pa boji, da bo do takrat, ko bo Slovenija svoj načrt za digitalizacijo izpolnila, na voljo že nova tehnologija.
Glede Googlove digitalizacije knjig bi evropska komisija po ministričinih besedah “dala kar v peto prestavo”, ker meni, da je treba nadoknaditi zamujeno. Komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding je zatrdila, da se ne sme “zgoditi razpodaja Evrope, če bi v ZDA dosegli poravnavo“.
Slovensko stališče je, da EU na to lahko odgovori s svojim sistemom Europeano, hkrati pa mora poskrbeti, da ne bodo drugi pobrali tistega, kar bi morala imeti sama. Podatkov, koliko slovenskih knjig je Google že skeniral, Majda Širca nima.
Dober predlog, koncno nekaj vzpodbudnega iz slovenske politike – s strani ministrice za kulturo.
Pri vecji vlogi slovenskega jezika kot uradnega jezika dela slovenska politika napopravljive napake ze ves cas, kot dela tudi napake – ko se ne potrudi za vecjo vlogo slovenskega jezika v evropski soli.
Irci in Maltezani, ki imajo dva prva uradna jezika, so si izlobirali 3 ure obveznega pouka irscine in maltescine ob anglescini kot prvem jeziku, Slovenija zalostno caplja z jezikom na nivoju ur tretjega tujega jezika.
Leta in leta opozarjanj, pisem, predlogov, sestankov – od te drzave se nic.
Zato je ministricin predlog res kot cudez v indiferentnosti slovenske politike do tega jezikovnega problema. Z dobrim lobiranjem in vztrajanjem bi dolgorocno podprle ta predlog tudi druge clanice.
Uf. Majda je odkrila toplo vodo.
Jebeš EU direktivo, takoj naj uvedejo ničelno stopnjo, potem naj se pogajajo z Bruseljskimi tajnicami za tisto, kar Angleži že imajo…
Zirosi, za to smo si pa dokaj krivi sami – ko se je Slovenija pogajala z EU, pristopna pogajanja, bi morali misliti tudi na to.
Bili smo najhitrejsi v zapiranju vseh poglavij, najbolj pridna ucenka, se spomnis?
kar imajo Anglezi, Francozi, Nemci itd izlobirano, Slovenija nima.
In kjer bi bilo treba zdaj zaropotati, nima hrbtenice in ne volje nobena slo politika v zadostni meri.
Kaj se je pa zgodilo s komentarjem Jožeta P. Damijana?
Jan, izkazalo se je, da imajo davčni svetovalci na moč različne poglede na problem vstopnega in izstopnega dedeveja (podobne in različne od Jožetovega) in da ni gotovo, čeprav so nekateri založniki pobudo za ničelni dedeve takoj pozdravili, kako bi Durs v takšnih primerih ravnal. Da ne bi k nejasnostim prispevali še tukaj, je bil odziv umaknjen, problem pa bomo poskusili – če ne prej, ko bo malo bolj jasno, kako si MK predstavlja ustrezne zakonske spremembe – obdelati bolj celovito.