Predsednik ZDA Barack Obama je prejšnji mesec podpisal največji vojaški proračun do zdaj. ZDA bodo v letu 2010 tako porabile za vojsko 680 milijard dolarjev – v ta znesek mnogi izdatki, ki so povezani z vojsko niso vključeni -, kar je več kot preostali svet skupaj. Letošnji proračun ZDA za vojsko je bil vreden 651 milijard dolarjev, leta 2000, za primerjavo, 280 milijard dolarjev.
Ob tem je Obama moral priznati, da so revizorji pregledali 96 velikih vojaških projektov in odkrili presežno porabo v višini 296 milijard dolarjev. Ta dodatna poraba je v ZDA običajna, saj ta denar dobijo največje ameriške družbe. Vojaški proračun je že vseskozi pomembno orodje za širjenje ameriških družb in pridobivanje trga po svetu.
The cost overruns are an integral part of the military subsidy to the largest U.S. corporations. They are treated as business as usual. Regardless of the party in office, the Pentagon budget grows, the cost overruns grow and the proportion of domestic spending shrinks.
Ob upoštevanju inflacije je letošnji vojaški proračun ZDA, ki ga je administracija predstavljala kot varčevalnega, bistveno višji, kot je bil v času vojne med Korejama (leta 1952 je znašal 604 milijarde dolarjev), vietnamske vojne (leta 1968 je znašal 513 milijard dolarjev) in v času vladavine predsednika Ronalda Reagana (leta 1985 je dosegel 556 milijard dolarjev), so izračunali na Centru za nadzor in neširjenje orožja. Toda to vseeno ni več dovolj, da bi si ZDA prek vojaškega proračuna še naprej zagotavljale trajno rast gospodarstva. Tudi z nafto bogate države s povečanimi nakupi ameriškega orožja ne morejo več pomagati, čeprav so v letu 2008 več kot dve tretjini vsega orožja na svetu prodali ameriški prodajalci.
Economist Seymour Melman, in books such as “Pentagon Capitalism,” “Profits without Production” and “The Permanent War Economy: American Capitalism in Decline,” warned of the deterioration of the U.S. economy and the living standards of millions.
Melman and other progressive economists argued for a rational “economic conversion” or the transition from military to civilian production by military industries. They explained how one B-1 bomber or Trident submarine could pay the salaries of thousands of teachers, provide scholarships or day care or rebuild roads. Charts and graphs showed that the military budget employs far fewer workers than the same funds spent on civilian needs.
Zveza nasprotnikov vojne ugotavlja, da ob upoštevanju dodatnih stroškov letošnji vojaški proračun ZDA znaša 1449 milijard dolarjev.
For example, veterans’ benefits totaling $91 billion are not included in the Pentagon budget. Military pensions totaling $48 billion are stuck into the Treasury Department budget. The Energy Department hides $18 billion in nuclear weapons programs in its budget. The $38 billion financing of foreign arms sales is included in the State Department budget. One of the largest hidden items is the interest on debt incurred in past wars, which totals between $237 billion and $390 billion. This is really an endless subsidy to the banks, which are intimately linked to the military industries.
Po podatkih urada za upravljanje proračuna bodo ZDA v letu 2010 za vojsko namenile 55 odstotkov vojaškega proračuna. Proračun 16 tajnih agencij je v fiskalnem letu 2009 dosegel 49,8 milijarde dolarjev, te agencije so neposredno povezane s Pentagonom. Leta 1998 so imele na voljo 26,7 milijarde dolarjev. Te agencije niso vključene v vojaški proračun, prav tako ne financiranje agencij za nadzor meje in priseljevanja.
Toda bolj kot se vojaški stroj širi, bolj izgublja nadzor, saj ne ponuja rešitev in izboljšav življenjskega standarda. Visokotehnološko orožje, ki ga ima Pentagon, zna s pomočjo nadzornega satelita prebrati številko licence avtomobila, zmore “gledati” skozi temo, njegova letala brez pilota lahko uničijo osamljeno vas, ne morejo pa zagotoviti pitne vode, šol ali ljudem v napadenih državah zagotoviti stabilnost.
Nobelova nagrada je res šla v prave roke.
Še nekaj iz našega foruma: http://www.bi-me.com/main.php?.....;mset=1011