Medtem ko v Sloveniji vlaganja v razvoj tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije niso prednostna naloga, vse več uveljavljenih, pa tudi novih majhnih energetskih podjetij v Evropi ugotavlja, da je to obetavna tržna niša. Šest evropskih podjetij je posebej uspešnih in so v svetovnem vrhu, je pokazala analiza o vlaganjih podjetij v raziskave in razvoj v letu 2008, ki jo je predstavil evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik.
Vseh šest – med njimi je kar pet nemških – je lani že tretje leto zapored za raziskave in razvoj namenilo več, kot znaša povprečje na področju energetike. Največja je danska družba Vestas Wind Systems z 223 milijoni evrov vlaganj, kar jo uvršča na 81. mesto na lestvici 1000 družb s sedežem v EU, ki so največ investirale v raziskave in razvoj. Prometa je lani imela za 6 milijard evrov.
Slovenska vlada vneto zagovarja gradnjo šestega bloka termoelektrarne v Šoštanju in drugega bloka JE Krško, – za oba bloka ima menda na mizi ponudbe znanih energetskih družb -, nikakor pa se ne zmeni za opozorila, da še vedno ni tako rekoč nič naredila za povečanje energetske učinkovitosti in za povečanje izrabe obnovljivih virov energije. Vse, kar da od sebe, so vedno nove strategije, vedno je treba še kaj dodatno preučiti, uskladiti …
Evropska komisija je slovensko vlado letos že opozorila, da ni zadovoljna z ukrepi za povečanje deleža izrabe obnovljivih virov energije. Po njeni oceni ni verjetno, da bo leta 2010 naša država dosegla cilje pri pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov energije in cilje za izkoriščanje obnovljivih virov energije na področju transporta. V obdobju od leta 2004 do 2006 se je raba električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji povečala le za 0,4 odstotka, celotna poraba električne energije pa za 4,7 odstotka, navaja komisija.
Opozarja tudi, da ima Slovenija na voljo dovolj možnosti za izrabo obnovljivih virov energije, da bi do leta 2020 njen delež v končni rabi energije lahko v skladu z novo direktivo o obnovljivih virih energije, ki je del lani potrjenega podnebno-energetskega svežnja, povečala na 25 odstotkov.
S šestim blokom termoelektrarne Šoštanj deleža električne energije iz premoga oziroma plina ne bo povečala, saj je namenjen kot nadomestilo starih blokov, ki zdaj še obratujejo. Bo pa z dogradtivijo drugega bloka JE Krško povečala delež električne energije iz jedrske elektrarne. Večja kot bo proizvodnja električne energije iz klasičnih virov, več električne energije bo treba pridobiti iz obnovljivih virov, da bo Slovenija do leta 2020 lahko izpolnila zavezo za povečanje deleža na 25 odstotkov.
Akcijski načrt s konkretnimi ukrepi, kako bo to dosegla, mora vlada poslati evropski komisiji najkasneje do konca junija 2010. To ni nikakršno zagotovilo, da bo ta načrt dober in uresničljiv, saj se do zdaj nobeni članici, ki je poslala površen načrt, zgolj z namenom, da je izpolnila nalogo, še ni nič zgodilo. Evropska komisija je niti omeni ne, ker nikogar noče grajati in osramotiti.
V tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije vse več vlagajo tudi Kitajci, je septembra napisal kolumnist New York Timesa Thomas L. Friedman.
Well, folks. Sputnik just went up again: China’s going clean-tech. The view of China in the U.S. Congress — that China is going to try to leapfrog us by out-polluting us — is out of date. It’s going to try to out-green us. Right now, China is focused on low-cost manufacturing of solar, wind and batteries and building the world’s biggest market for these products./…/
“For the last three years, the U.S. has led the world in new wind generation,” said the ecologist Lester Brown, author of “Plan B 4.0.” “By the end of this year, China will bypass us on new wind generation so fast we won’t even see it go by.”
Pri gradnji velikih energetskih objektov gre za ogromno denarja. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj bo denimo stal okrog ene milijarde evrov, najmanj približno toliko bo po vsej verjetnosti vredna tudi gradnja drugega bloka JE Krško. Večja kot je vreča, za več lukenj je na njej prostora in večje so lahko luknje. Takšna vreča je bil v Sloveniji od leta 1994 program za gradnjo avtocest, kakor je spomladi letos ugotovilo računsko sodišče. Pri projektih za izrabo obnovljivih virov energije gre za veliko manjše zneske, zato so za tiste z velikimi apetiti nezanimivi. Poleg tega so ti projekti večinoma lokalni, kar pomeni, da imajo glavno besedo lokalni veljaki.
Kdor je prebral Friedmanovo knjigo “Hot, flat and crowded” lahko dobi lep vpogled v načrte za prihodnost. Včasih sem res zgrožen, da takšne knjige (ali pa vsaj njegovi članki) povsem očitno ne pridejo do ljudi, ki v Sloveniji odločajo o konkretnih stvareh. Če pa npr. samo pogledamo kaj je naredil npr. Renault v tem pičlem času od izida te knjige in kako visoke in tvegane vložke igra v predvidevanjih, da bo električni avtomobil prodrl, potem je jasno kje bi morala biti prioriteta danšnjih slovenskih strukturnih sprememb. Srh me je spreletel, ko sem videl izjavo Putina o dobavi plina Evropi in tem kako si Evropa in Slovenija sami zategujeta vrv okrog vratu. am to vodi smo videli lani, ko so Rusi zaprli plin in smo se tako kot nekoč v Jugi tresli ali bo nafta ali je ne bo. Dokaze za to imam pravkar pred seboj na položnici za plin, ki je več kot dvakrat večja kot pred tremi, štirimi leti. Namesto, da bi se osredotočili na čimbolj razpršeno in s tem zeleno pridobivanje energije, maksimalno izkoristili biomaso, sončno, veterno in geotermalno energijo in vse kar pač imamo na voljo, rinemo v odvisnost od plina in se izpostavljamo na milost in nemilost Rusom. Zelo na mestu se zdi tudi Friedmanova ugotovitev povezanosti ameriške žeje po nafti z razrastom “radikalnega” islama, ki ga tako ali drugače podpirajo z nafto bogate države.
Najboljša garancija za to, da se ni in se tudi ne bo nič spremenilo pa sta seveda (vsaj) zadnja dva ministra za okolje…
Res je! Grozljivo! Največ, kar je ob takih projektih dano državljanom (iz)vedeti, so osebna obračunavanja in podtikanja na ravni “kdo je komu držal štango in pisal študijo ter za koliko”. (http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042315082)
Beda, katere delno razkrita povrhnjica pokaže le to, da so neke vrste kravji mešetarji kar vsi po vrsti, tako -jaki kot -niči.
No ja, tudi slovenska vlada včasih nehote deluje racionalno. Darja govori o gromozanskih investicijah za TE in NE, v resnici bo pa električna energija iz teh objektov za mnogokratnik nižja od tiste iz danes tako čaščenih obnovljivih virov.
In Mirko, tudi elektriko za električne avte bo treba nekje proizvesti.
Pa še to, za vsako novo delovno mesto v industriji električnih vetrnic se uniči 2,2 drugi.
Počakajmo deset let in se takrat spomnite te polemike!