Zadnjih štirinajst dni prihajajo iz Ukrajine srhljive novice o širjenju pandemske gripe. Po zadnjih podatkih ukrajinskega servisa BBC je umrlo 328 ljudi. Novice so sprva prihajale zgolj preko blogov in nekaterih alternativnih internetnih portalov, zdaj se počasi vendarle širijo v ‘velike’ medije. Ostajajo pa zelo protislovne. Britanski Daily Mail je včeraj poročal, da so v britanskih laboratorijih raziskovali morebitno mutacijo virusa, saj so obdukcije v nekaterih smrtnih primerih pokazale, da gre za izredno hudo obliko pljučnice. Poročajo o zoglenelih pljučih pri žrtvah.
Svetovna zdravstvena organizacija WHO se je na to pisanje odzvala odzvala zelo hitro in sporočila, da njihovi laboratoriji v preiskanih primerih (menda naj bi šlo za 38 smrtnih primerov) niso ugotovile pomembnih sprememb virusa. Neodvisni strokovnjaki menijo drugače. Nekateri že govorijo o vrnitvi virusa španske gripe, dr. Lawrence Broxmeyer iz newyorškega inštituta za medicinske raziskave pa celo trdi, da WHO in ameriški Centers for Disease Control (CDC) prikrivata veliko nevarnejši pandemski izbruh bakterijskih pljučnih obolenj, ki imajo v prvem stadiju bolezni podobne simptome kot pri gripi. WHO sicer priznava, da je leta 2007 za tuberkulozo umrlo kar 1,8 milijona ljudi, bakterijo tuberkuloze pa naj bi nosila kar tretjina svetovnega prebivalstva. Tudi Broxmayer vidi podobnost med razvojem bolezni v Ukrajini in špansko gripo, ki je divjala po prvi svetovni vojni in terjala od 20 do 40 milijonov življenj, vendar pa opozarja na članek v reviji Journal of Infectious Diseases, ki dokazuje, da ‘španska gripa’ pravzaprav ni bila gripa, temveč bakterijsko pljučno obolenje.
Nekatera poročila iz Ukrajine so te dni govorila o nenavadnih nizkih preletih letal, ki naj bi ‘opraševala’ določena najbolj prizadeta območja, toda tega ni mogoče potrditi, med drugim tudi zato, ker so včeraj ‘ugasnili’ ukrajinski blogi, med drugim tudi http://ukrainiantranslator.blogspot.com/, ki so bili zadnje tedne vir alternativnih informacij.
WHO vztraja, da so za preprečevanje okužbe še naprej najprimernejša cepiva proti pandemski gripi, za zdravljenje okuženih pa zdravili oseltamivir, ki ga pod komercialnim imenom tamiflu trži Hoffmann–La Roche (eden pomembnih delničarjev je menda nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld) ter zanamivir, ki ga pod komercialnim imenom relenza proizvaja in trži GlaxoSmithKline, farmacevtski gigant, ki mu napovedujejo, da bo v naslednjih dveh letih na prvem mestu med največjimi farmacevtskimi družbami izpodrinil trenutno vodilnega Pfizerja. Slednji je edini med farmacevtskimi velikani, ki ne bo sodeloval pri delitvi velike pandemske pogače.
Zanesljivih informacij iz Ukrajine ni, kar je, mimogrede, prav neverjetno in že samo po sebi govori o razmerah v klasičnih medijih. Nekatera poročila govorijo, da je večina prehodov s Poljsko, Češko in Slovaško že nekaj dni zaprtih, v državi pa naj bi bilo razglašene izredne razmere – podobno kot pred nekaj tedni v ZDA tudi v Ukrajini na temelju uradne ocene WHO, da gre za pandemsko okužbo. Izredno stanje pomeni, da lahko oblasti začnejo izvajati prisilno cepljenje prebivalstva, da lahko aktivirajo posebne sile, tudi vojsko, za zagotavljanje javnega reda in miru, ter da lahko po potrebi internirajo določene skupine prebivalstva.
Preden je WHO razglasila prašičjo gripo za pandemsko okužbo, je bisteno spremenila definicijo pandemije in sicer izločila dva bistvena pogoja: zelo veliko prisotnost bolezni in visoko umrljivost. Prav v času, ko je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo, je na ‘pandemski fronti’ pravzaprav vladalo veliko zatišje (tudi medijsko). Države so farmacevtskim nadnacionalkam večinoma že oddale svoja naročila, na severni polobli ni bila ravno ’sezona za gripo’, z južne poloble pa so bila poročila o obolelosti zelo pomirjevalna. Skratka, nič takšnega se ni dogajalo, kar bi opravičevalo razglasitev globalne pandemije.
Kakorkoli, očitno je, da v ozadju ‘pandemske gripe’ divja silovita informacijska vojna (najmanj ta, če ne še katera hujša), v kateri je zelo težko ugotavljati, kdo si stoji nasproti in kakšni so resnični interesi. Internet je iz ure v uro poln novih informacij, dezinformacij, cenzuriranih in ugasnjenih informacij. Klasični mediji za zdaj ostajajo ‘konstruktivni’, državotvorni ali kakorkoli že temu lahko rečemo, in se držijo mantre, ki jo preko nacionalnih zdravstvenih oblasti narekuje WHO: virusna gripa H1N1 je pandemska, edina obramba pred njo pa je cepljenje z registriranim cepivom, ki ga je pri eni od farmacevtskih nadnacionalk naročila vaša vlada. Vprašanje pa je, kakšen plaz se bo sprožil, ko bodo (če bodo) ‘veliki’ mediji eden za drugim začeli povzemati vsaj tiste alternativne informacije, ki so v novih medijih lahko preverljive in dokazljive.
kaj pravzaprav je zaključek prispevka? Kar naenkrat se pojavi primerjava s TBC. zakaj točno? In zakaj ne z dosegljivimi podatki o “sezonskih” gripah?
Kakšen procent ljudi bo zbolel za eno od oblik starostne demence (Alzheimer, Parkinson) ali bo imel sindrome, kot so “nemirne noge, močni glavoboli, odmiranje perifernega živčevja,.. zaradi izjemno, izjemno visoke doze etilnega živega srebra, ki je v prav vsakem cepivu?
Mediji že dolgo niso več to, kar naj bi bili.
Najbolj verodostojne so novičke v stilu: sin ubil očeta s sekiro; ali katerega otroka bo posvojil(a) ta in ta slavna osebnost;(pri teh novicah bralcu ni potrebno niti za hipec podvomiti v resničnost napisanega oz. povedanega.)
Potem so novice, nad katerimi imajo novinarji res svobodo in lahko poročajo takorekoč iz prve roke in imajo popoln vpogled. Te so: razmere na cestah; vreme; črna kronika; kuharski recepti; modni nasveti; koledar kulturnih dogodkov etc. etc.
Politika pa je nad mediji. Tukaj pa stvari nehajo biti enostavne. O politiki se lahko piše v smislu, kdo ima kakšno funkcijo; kdo je koga obiskal; koliko ljudi je bilo ubitih v kakšnih spopadih, kdo je zmagal na volitvah…. Ko pa pride do resničnih vprašanj kot: kdo stoji v ozadju in vleče niti; kdo je zaradi določene zadeve največ zaslužil in podobno – tukaj medijskega poročanja ni več. In novinarjem tega ne gre zameriti. Ne živimo več v časih, ko bi posamezniki žrtvovali svoje življenje za nekakšne višje ideale.
Čast? Resnica? Pravičnost?Človeško dostojanstvo?
Pha, komu mar!
Dragi Vojko, urednik razgledov.
Pa prav lepo je že kazalo, da bi razgledi lahko postali prostor kritične in kultiviran misli. Danes pa tole skorpucalo, da članka o ukrajinski gripi niti ne komentiram ali omenjam. Za božjo voljo naj Razgledi ohranijo nek nivo, no. Samo še čakam na intervju z Gorazdom Pretnarjem…
Mirko, domnevam, da je bil vaš komentar namenjen pod ’sosednji’ intervju, a niti ni tako pomembno, ker vas je h kritiki spodbudil očitno tudi zgornji članek: tukaj in tam pa je kritičnih misli (ali so vse kultivirane ali ne, puščam ob strani), ki jih je sprožilo objavljeno, kar nekaj, tako da … Gorazda Pretnarja (za zdaj vsaj) ne bo, bo pa …, a ker upam, da ostajate z nami, pustimo ime do prihodnjega tedna.
eden izmed boljših člankov ki sem jih prebral na temo nove gripe!