Link in tekst:
http://tvslo.si/predvajaj/obse......53909778/

Polnočni Klub: Obsedeni s službo

Kok mi je sel pa na kurac tale psiholog / psihiater wannabe…17x je povedal isto in na eni strani totalno zbanaliziral veselje do ustvarjanja in dela, s pritiski v mladosti in potrebo po “denarju-bogastvo”. Na drugi strani pa povdarjal kako je on hard core deloholik – ta pravi deloholik… ker on sebe pac vidi od zunaj…kar mi ostali zemljani pac nismo zmozni… Ce bi on sebe videl od zunaj, bi dojel da ima ogromen psiholoski problem sam s sabo, da je capl, da govori bedarije in da je obseden z dokazovanjem…S seboj je imel namrec vse svoje knjige, ki jih je kadarkoli napisal in ki jih noben ziv bog ni prebral (pomoje so ene stare tud po 10 let). Te nam je potem kazal, zravn se je pa se hvalil kako je ta teden imel ze 4 intervjuje…in short – lahk bi priznal, da so njega njegovi starsi pac najbolj maltretirali od nas vseh, da so ga najbolj kaznovali, ko ni bil priden, pa da ga je verjetno se fotr kdaj pa kdaj up the ass nabrisal… Ne pa da nas tam dolgocasi z klišeji, frojdi in osnovami psihologije…Kaksn pa cipiripi psihater… or what ever ze je…anyway….enjoy…

Back to this Article:
Mazzini rules in se z njim 100% strinjam…
Jure s tvojim pisanjem sem se srečal prvič. Toda po branju tvojega stališča o zadevi Humar in kasneje tvojih komentarjev sem prišel do zaključka, da ti malce primanjkuje čustvene intelegence…

And excuse my french…
Mitja

Tomaž Humar po mojem občutku (na podlagi intervjujev) ni hodil v gore zaradi javnosti, niti zaradi svoje okolice, temveč zaradi sebe. A najkasneje takrat, ko je prevzel odgovornost za družino in otroke, bi moral prenehati z izjemno tveganimi projekti, ki niso imeli nobenega drugega potencialnega rezultata kot lastno zadovoljstvo in samopotrditev.

Če tudi vrhunski poznavalci, kot je Reinhold Messner trdijo, da gre za podvige na robu človeških sposobnosti in čez, gre za izzivanje usode.
In če je ne le enkrat uspelo, a se drugič samo za las srečno izšlo, naj vsakdo pri sebi prizna, da je pomislil “Humar? a spet? kaj ga še ni izučilo?”

Ja, ploskamo gladiatorjem, ki to povrh vsega še z veliko osebno vnemo in simpatičnostjo počnejo, a vsakdo in tudi on je moral vedet, da se bo vrč na poti po vodo slej kot prej zlomil.
Ja, ploskam vsakemu, ki stori kaj izjemnega, bi Edmundu Hillaryju, če bi živel v njegovem času. A neka nova smer v neki bolj ali manj nepomembni gori je zame premalo, da bi bilo vredno tveganja.
Še sploh, če ima ob sebi ljudi, ki niso samo starši, bratje ali prijatelji, temveč od njega odvisni.

Sicer pa Vseved…kako narcistično se sliši..