V dudah ne bo več nevarnega bisfenola A

Proizvajalci Mapa, dm-Drogerie Markt in Novatex so se zaradi številnih kritik odločili, da bodo do konca letošnjega leta prenehali prodajati in izdelovati dude, ki vsebujejo nevarno snov bisfenol A. Študije so pokazale, da ta snov deluje podobno kot ženski hormon estrogen, zaradi tega je nevarna za dojenčke in nosečnice. Njihovo telo ni sposobno razgraditi nevarnih snovi, poleg tega ima lahko tudi škodljiv vpliv na njihov razvoj.

Bisfenol A je ena od številnih snovi, ki se uporablja pri proizvodnji polikarbonata (PC), ki je sestavina za proizvodnjo plastike, embalaže za živila, z njo so znoteaj obložene pločevinke, vsebujejo ga plastenke. Nemška okoljska organizacija BUND je analizirala različne dude, v katerih je našla bisfenol A v koncentraciji od 80 do 400 miligramov na kilogram. V oddaji Frontal 21 nemške ZDF so opozorili, da bisfenol A vsebujejo tudi številne stekleničke za dojenčke. Običajno na embalaži to ni navedeno.

Profesor Gilbert Schönfelder z univerze Würzburg na škodljive vplive bisfenola A opozarja že več let, saj so poskusi na živalih pokazali, da že zelo majhne koncentracije lahko povzročijo velike spremembe. Bisfenol A vpliva na rast prsne žleze, na živčni sistem, na velikost prostate. Profesor na univerzi Frankfurt Jörg Oehlmann je naredil raziskavo na vodnih polžih Marisa cornuarietis. Že ob zelo majhnih koncentracijah bisfenola A, ki jih najdemo v urbanem okolju, so nekatere samice postale super samice, saj so proizvedle toliko jajčec, da bi jim jajcevodi lahko počili.

Toda industrija takoj, ko je objavljena kakšna takšna študija, poskrbi za objavo nove, ki zanjo sporne ugotovitve seveda ovrže. Medtem ko je Oehlmann uporabil polže iz Floride, so raziskovalci za študijo, ki jo je plačala industrija, uporabili polže iz gorskega jezera v Portoriku, katerim sporna snov seveda ni škodovala. Frankfurtski profesor pravi, da s tem, ko industrija pogojuje, kje je treba raziskovati, katere živali uporabiti, že vnaprej vpliva na rezultat študije.

Neodvisni znanstveniki so vpliv bisfenola A analizirali še na laboratorijskih miših in ugotovili težave z debelostjo, diabetes in motnje pri obnašanju. Industrija je naročila študijo na podganah, ki komajda reagirajo na ženske hormone, kasneje je sicer dala analizirati še vpliv na miši, a rezultat je bil drugačen kot pri neodvisnih študijah. Industrija kritike, da vpliva na rezultate študij, odločno zavrača in zagotavlja, da upošteva vse strokovne kriterije. Univerza Missouri te trditve zavrača s podatki, da sta 202 od 206 neodvisnih študij pokazali škodljive učinke bisfenola A na organizme, od 11 industrijskih pa niti ena.

V EU je za presojo vpliva bisfenola A na živali in ljudi pristojna Agencija za zdravo hrano (Efsa). Njena odločitev je povsem v skladu z željami industrije, saj je leta 2007 mejno vrednost dvignila z 10 na 50 mikrogramov. Proizvajalci so se kljub temu odločili prenehati proizvajati dude, ki vsebujejo omenjeno sporno snov. Gotovo imajo za svojo odločitev tehtne razloge.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “V dudah ne bo več nevarnega bisfenola A”
  1. bumerang je rekel/rekla:

    Chemicals in Our Food, and Bodies

    Your body is probably home to a chemical called bisphenol A, or BPA. It’s a synthetic estrogen that United States factories now use in everything from plastics to epoxies — to the tune of six pounds per American per year. That’s a lot of estrogen. More than 92 percent of Americans have BPA in their urine, and scientists have linked it — though not conclusively — to everything from breast cancer to obesity, from attention deficit disorder to genital abnormalities in boys and girls alike. Now it turns out it’s in our food.

    http://www.nytimes.com/2009/11.....istof.html

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, nedelja, 7. junij 2009 

Živimo svetu, v katerem so umetne kemijske snovi nekaj vsakdanjega. Nekatere med njimi – pod določenimi pogoji – vplivajo tudi na hormonski sistem. Ta problem je težko obvladovati, zato se evropski raziskovalci z njim ukvarjajo že celo desetletje, piše v strokovni reviji research*eu. Spis o hormonskih motnjah je podoben spisu o policijski preiskavi. To je problem svetovnih razsežnosti, zato bi tudi Sherlocka Holmesa spravil v obup: veliko je domnev, zelo malo dokazov, ogromno indicev, ki ne gredo skupaj in so [...]

darja, torek, 20. oktober 2009 

Živilska industrija na leto da na trg 30 tisoč novih izdelkov, kar je približno 600 na teden. Najnovejše si je bilo mogoče ogledati na pravkar končanem sejmu Anuga v Kölnu, ki je največji živilski sejem na svetu. Več kot 6500 razstavljalcev je med drugim predstavilo koščke zelenjave v obliki gumijastih medvedkov, globoko zamrznjeni toast, kebab iz škatle. Seveda proizvajalci na etiketah potrošniku zagotavljajo, da so ti izdelki zdravi in varni, na njih je polno raznih znakov za kakovost, dokazil o [...]

vojko, sobota, 21. marec 2009 

Kot pravnik menim, da seveda ni nobene potrebe, da bi nadzorni svet izbral direktorja na podlagi javnega razpisa. Tega zakon ne zahteva. Lastnik, to je država, seveda lahko vpliva na nadzorni svet, ampak končna odločitev mora biti v njegovi presoji. Nadzorni svet je, kot smo lahko slišali, menil, da se z izbiro mudi, da ni časa za javni razpis. To je njegova odločitev, zanjo mora prevzeti odgovornost in za njo stati. Druga stvar pa je, ali je to res vprašanje, [...]

darja, nedelja, 26. april 2009 

Pri pripravi protikriznih programov vlade ne bi smele pozabiti na izobraževanje, zlasti predšolsko izobraževanje otrok. Programi za spodbujanje gospodarstva bi morali biti tudi programi za spodbujanje inteligence. Kako povečati kolektivni IQ državljanov v svoji novi knjigi Inteligenca in kako jo pridobiti, piše Richard Nisbett, profesor psihologije na univerzi Michigan. V njej tudi navaja nasvete za odpravo revščine in neenakosti v ZDA, v svoji kolumni v New York Timesu piše Nicholas D. Kristof.
Da so bogatejši bolj pametni na podlagi dedovanja inteligence, [...]

darja, nedelja, 31. maj 2009 

Medtem ko kmetje v severovzhodni Sloveniji ne vedo, kako bodo v prihodnje kmetovali, ker na svojih njivah, ki jih imajo v prvem pasu vodovarstvenih območij, ne smejo več uporabljati pesticidov, po svetu vse bolj narašča uporaba naravnih sovražnikov za uničevanje škodljivcev. Gojenje in prodaja naravnih sovražnikov škodljivcev je za marsikoga že postalo dober posel.
Medtem ko škodljivci postanejo na pesticide odporni in je zaradi tega treba razvijati vedno nove in močnejše, na svoje naravne sovražnike ne postanejo odporni. Vse bolj se [...]