V nekaterih nemških koncernih, med njimi so Siemens, ThyssenKrupp in Infineon, so se odločili, da o plačah vodilnih menedžerjev ne bo več odločal nadzorni svet, ampak delničarji na skupščini. Še pred nekaj leti je bila skrivnost, koliko so plačani menedžerji, zdaj pa bodo delničarji imeli celo možnost soodločati o njihovi plači, piše FT Deutschland. V ZDA prav tako pripravljajo zakon, na podlagi katerega bodo morali o plačah menedžerjev podjetij, katerih delnice kotirajo na borzi, obvezno odločati na skupščini. V Veliki Britaniji in na Nizozemskem plače menedžerjem že določajo delničarji na skupščini.
Hans-Christoph Hirt, prvi mož Hermesa, pravi, da veliko nemških podjetij zdaj ne navede natančno, na kolikšne uspehe in katere cilje je vezano plačilo menedžerjev. Zaradi tega ni mogoče jasno ugotoviti, ali so dosežki, za katere so nadpovprečno plačani, res tudi nadpovprečni. Če bodo delničarji predlog za nadpovprečno plačo zavrnili, bo to zelo odmevalo v javnosti. To se dogaja že zdaj, ko delničarji vodstvu ne potrdijo razrešnice.
V ZDA morajo delničarji že zdaj odločati o plačah menedžerjev 282 družb, ki so prejele denar iz svežnja za spodbude gospodarstvu zaradi krize. Menedžerji velikanov s področja informacijske tehnologije Hewlett-Packard, Intel in Microsoft pa so se odločili, da bodo že pred uveljavitvijo zakona odločanje o svojih plačah prostovoljno omogočili delničarjem. Enako se je odločilo tudi vodstvo farmacevtskega velikana Pfizer.
Bankirji o tem seveda ne razmišljajo, zanje so nagrade očitno božja volja, poroča Bloomberg. John Varley, prvi mož druge največje britanske banke Barclays, pravi, da “dobiček ni vražji”.
The 53-year-old head of Britain’s second-biggest bank said banks are the “backbone” of the economy. Rewarding high- performing bankers with more pay doesn’t conflict with Christian values, he said. Varley was paid 1.08 million pounds ($1.77 million) and no bonus in 2008. “Talent is highly mobile,” Varley, a Catholic, said. “If we fail to pay or are constrained from paying competitive rates then that talent will move to another employer.”
Lord Brian Griffiths, mednarodni svetovalec banke Goldman Sachs, pa ugotavlja, da so Jezusove besede “ljubite druge kot samega sebe” potrditev lastnega interesa. “Sprejemati moramo neenakost kot pot za dosego večjega napredka in priložnosti za vse,” je dejal Griffith.
City bonuses may rise by 50 percent to 6 billion pounds this year, according to the Centre for Economics & Business Research Ltd., even after the U.K. economy contracted for six consecutive quarters, driving unemployment to a 14-year high of 7.9 percent. The gap between rich and poor in the U.K. reached its widest in five decades last year, according to the Institute for Fiscal Studies, a non-partisan research group.
Kaj ni naravnost neverjetno, da je to danes novica, ko pa bi morala biti že od nekdaj praksa?! Kaj ni nepojmljivo, da lastniki ne vedo, koliko in kako plačujejo upravljalce svojega premoženja?
Tak kapitalizem, ki pri največjih sistemih temelji na razpršenem lastništvu in koncentraciji moči, deluje po enakem sistemu “vse je nikogaršnje in vse je naše”, kakršnega se nekateri dobro spomnimo iz ne tako davne preteklosti.
Razlika je v tem, da smo takrat imeli manj milijonarskih plenilcev in pa nek člen 133., ki je dobil vlogo enega ključnih tečajev ročice boja proti režimu in demokratizacije. Turbo kapitalizem je očitno že davno ugotovil da, če nima “člena 133.”, nasprotniku odvzame oporno točko vzvoda za upor in spremembe. In kljub temu daje videz demokratičnosti in transparentnosti. Bljak, pa tak napredek.